Že dvaindvajseto leto teče, odkar se je skupina navdušencev oziroma entuziastov z velikim čutom za pripadnost ŠCPO odločila, da bo svoje sodelavce odpeljala na Izlet v neznano.
Ideja je sila preprosta: nihče, razen organizatorjev, ne ve, kam se gre.
Večina sodelavcev se je s to idejo že sprijaznila, nekateri pa se v zadnjih dneh pred odhodom in tudi na sam dan izleta izredno trudijo, da bi iz organizatorjev izvlekli vsaj kakšno informacijo. Seveda se tudi letos nismo odpovedali tradiciji ter smo poln avtobus sodelavcev odpeljali na izlet.
Prvič smo preizkusili tudi novost – v času vožnje so morali vsi udeleženci oddati svoje mobilne telefone, da smo uspeli ustvariti tisto pravo »šolsko vzdušje«.
Med vožnjo organizatorji redno zastavljamo bolj ali manj težka vprašanja izletnikom, še posebej t. i. pripravnikom – sodelavcem, ki so prvič na izletu. V zadnjih letih se je zelo lepo uveljavil odgovor:
»Sem pripravnik ŠCPO in nimam pojma.«
Pripravniki namreč še niso dovolj strokovno podkovani o življenjsko pomembnih informacijah šole, kot je denimo število stopnic od vhoda do zbornice ali ime in priimek zaposlenega, zapisanega pod zaporedno številko 37. Čeprav pravilnih odgovorov ni veliko, so ti bogato nagrajeni.
Ker pa gre vseeno za strokovno ekskurzijo, ne manjka tudi resnih ogledov. Letos smo se organizatorji odločili, da si nekoliko podrobneje ogledamo severni del tretje razvojne osi Slovenije. Pot nas je tako vodila v Slovenj Gradec, kjer smo v družinskem podjetju Perger doživeli pravi medeni raj – bonboni, medenjaki, medena srca, medica in sveče za vse priložnosti.
Ker imamo na šoli kar pet programov s področja strojništva, smo pot nadaljevali v Ravne na Koroškem. Tam smo obiskali muzej Stara železarna, kjer smo spoznali procese in orodja za pridelavo jekla. Nato smo si ogledali še Velenje – v sredini prejšnjega stoletja najhitreje rastoče mesto z zelo zanimivo arhitekturo. Zadnja aktivnost je bil sproščujoč sprehod ob obali Velenjskega jezera.
Za pravo krepitev dobrih odnosov (team building) pa je sledila še večerja in druženje ter – ob odlično opravljenih nalogah – sprejem pripravnikov v kolektiv.
prof. Rudi Valenčič
