Izjemni rezultati spomladanskega dela mature

Izjemni rezultati spomladanskega dela mature

Dijaki 58. generacije splošne gimnazije, 23. generacije programa predšolska vzgoja, 20. generacije maturitetnega tečaja in 4. generacije umetniške gimnazije, smer gledališče in film, so na spomladanskem delu mature 2024 dosegli izjemne rezultate. Ti rezultati niso samo plod talenta in želje, ampak trdega dela, vztrajnosti in odrekanja. Poleg pridobljenega znanja in izkušenj je ravno to glavna popotnica za nadaljnje življenje in uresničevanje življenjskih ciljev.

V četrtek, 4. julija, so bili objavljeni rezultati poklicne mature. K maturi je pristopilo 25 dijakov in dijakinj in vsi so jo uspešno opravili. Povprečno število doseženih točk je bilo 18,5, kar je 1,6 nad slovenskim povprečjem v programu predšolska vzgoja. Prav tako so izjemen uspeh dosegle udeleženke izobraževanja odraslih. Vseh sedem kandidatk je uspešno opravilo maturo in preseglo državno povprečje za 2,2 točki. Mejo 22 točk so dosegle Tina Celec, Alida Ješovnik, Alina Kranjec ter s tem postale zlate maturantke. Lara Kapun je dosegla vseh 23 točk in postala diamantna maturantka.

Po tednu dni premora je 11. julija sledila objava rezultatov splošne mature. K maturi v spomladanskem roku je pristopilo 105 dijakov. 103 so jo opravili uspešno, dvema pa je za las zmanjkalo pri enem predmetu. To pomeni, da je bila v spomladanskem roku uspešnost na splošni maturi 98,1 %. V povprečju so maturantje dosegli 21,2 točki, kar je za 0,5 točke nad državnim povprečjem. K maturi je pristopilo tudi 6 dijakov maturitetnega tečaja in štirje so jo uspešno opravili. Dijaki, ki so dosegli 30 in več točk, so si pridobili naziv zlati maturantje, to so: Petra Ouček, Martin Novak, Tjaša Kustec, Živa Smodiš (doma iz Občine Ljutomer), Filip Zver, Saša Štjaner in Vid Sakač. Vid Sakač je dosegel vseh 34 točk in spada med 20 diamantnih maturantov v Sloveniji. Poseben uspeh je uspel tudi Filipu Zveru, ki je dosegel najvišje možno število točk pri kemiji.

Na svečani podelitvi maturitetnih spričeval, ki je potekala 11. julija na Glavnem trgu v Ljutomeru, so vsi zlati maturantje prejeli maturitetno spričevalo s pohvalo in kipec dr. Franca Miklošiča. Prav tako so kipec dr. Franca Miklošiča (delo akademske kiparke in slikarke Irene Brunec Tebi) za izjemne dosežke prejeli: Lina Fefer, Vid Sakač, Saša Štajner, Larisa Varga in Filip Zver.

Uspešno opravljena matura in s tem zaključek srednješolskega izobraževanja sta uspeh vsakega posameznika. Sta odraz dela, interesa in osebnih ciljev. Za vsakim uspehom stojijo družina, prijatelji in šola kot celota. Zato gre zahvala staršem in vsem zaposlenim na GFML, ki so s svojim prispevkom omogočili pogoje, da so dijaki pridobili znanje in izkušnje, ki jim ponujajo vstopnico na željeno fakulteto in uspehe pri nadaljnjem izobraževanju oz. na poklicnem področju. Maturantom želimo veliko uspeha, zadovoljstva in sreče v življenju.

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Tehniški šolski center Maribor – Srednja strojna šola

Tehniški šolski center Maribor – Srednja strojna šola

Poklic se predstavi:

Cvetličar

Cvetličar

Smer se predstavi:

HORTIKULTURNI TEHNIK – PTI

HORTIKULTURNI TEHNIK – PTI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...