Predstava Ko je pomladi konec (NDM Ateliér, Češka) metaforično zajema občutke osvoboditve in svobode, povezane z gibanjem okoli Praške pomladi. Prevzema osebnost Jana Palacha in pomen njegovega dejanja med Žametno revolucijo pred padcem Sovjetske zveze (1989) in danes. Na njegovo dejanje gleda z različnih zornih kotov in postavlja vprašanje, ki je odlično izhodišče za medgeneracijsko razpravo s spominskimi obeležji: Ali je bil Jan Palach res heroj? Kakšna je njegova zapuščina? Čemu bi se bili pripravljeni odpovedati za svobodo in demokracijo?
Predstava Si to, kar ješ (Gledališče Glej, Slovenija) je omnibus uporov. Od najbolj banalnih do velikih in kritičnih v kontekstu časa nekdanje države Jugoslavije. Polna je tako upornikov kot tistih, ki se ne upirajo. In tudi tistih, ki se upirajo toliko, da upor nima več smisla. Ali preprostejše, kaže, da resnično si to, kar ješ – dobesedno in metaforično.
