Glasbeniki in trajnostni koncerti

Srednja Šola: Gimnazija Šentvid

Glasbeniki in trajnostni koncerti

Pod mentorstvom prof. Irene Sajovic -Šuštar so dijaki 2.d  s projektnim delom ugotavljali in raziskovali kako glasbeniki izkoriščajo svoj družbeni vpliv za širjenje zavesti o trajnosti, varovanju okolja in podnebnih spremembah. Glasbena industrija se vse bolj sooča z izzivom vključevanja trajnostnih praks, ki se odražajo v različnih segmentih njenega delovanja. Posebno pozornost so  dijaki namenili vprašanjem zmanjševanja ogljičnega odtisa glasbenih turnej, ekološko naravnanim koncertnim organizacijam, spodbujanju okoljske ozaveščenosti med ustvarjalci ter trajnostni rabi glasbenih prostorov.

Dijaki so projekt trajnostnih koncertov sprejeli zelo pozitivno in z velikim zanimanjem. Ob izvajanju dejavnosti so aktivno sodelovali, izmenjevali mnenja ter pokazali visoko stopnjo zavedanja o pomenu trajnostnega ravnanja tudi na področjih, ki jih sicer povezujejo predvsem z zabavo in prostim časom. Projekt jim je omogočil, da so spoznali, kako lahko z odgovornimi odločitvami – pri organizaciji, obisku in izvedbi dogodkov – pomembno prispevajo k zmanjševanju okoljskega odtisa.

Izkušnja je bila za dijake dragocena, saj so pridobili konkretna znanja o trajnostni organizaciji dogodkov ter razumeli, da trajnost ni omejena zgolj na šolski prostor, temveč je del vsakdanjega življenja. Projekt jih je spodbudil k razmišljanju o lastnih navadah, k večji osebni odgovornosti ter k razumevanju, da lahko kot posamezniki aktivno vplivajo na pozitivne družbene in okoljske spremembe. Pridobljena znanja in izkušnje bodo dijakom koristila tudi v prihodnosti, saj razvijajo kritično mišljenje, občutek za skupnost ter odgovoren odnos do okolja. Projekt trajnostnih koncertov je dijakom omogočil poglobljeno razumevanje načel trajnostnega razvoja ter njihove uporabe v realnih življenjskih situacijah. Dijaki so skozi projekt spoznali, da trajnostni razvoj ne pomeni le varovanja okolja, temveč tudi odgovorno ravnanje, premišljeno porabo virov, sodelovanje in skrb za kakovost življenja sedanjih in prihodnjih generacij. S tem so razvijali celostno razumevanje trajnosti kot ključnega družbenega izziva sodobnega časa.

V prihodnjem letu bomo projekt nadgradili z več praktično usmerjenimi dejavnostmi, s katerimi bodo dijaki pridobljeno znanje o trajnostnih koncertih lažje prenesli v vsakdanje življenje. Načrtujemo analizo primerov dobrih praks ter razmislek o tem, kako bi dijaki sami prispevali k trajnostni organizaciji dogodkov. V prihodnjem letu bomo projekt nadgradili z več praktičnimi dejavnostmi, aktivnejšo vlogo dijakov ter večjim poudarkom na povezovanju z lokalnim okoljem. S tem želimo okrepiti razumevanje trajnostnega razvoja ter spodbuditi razvoj trajnostnih kompetenc in odgovornega ravnanja dijakov.

Fotografiji prikazujeta timsko delo dijakov 2.D.

 

Vodja projekta: prof. Irena Sajovic – Šuštar

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Šolski center Šentjur – Srednja poklicna in strokovna šola

Šolski center Šentjur – Srednja poklicna in strokovna šola

Poklic se predstavi:

Kadrovski referent

Kadrovski referent

Smer se predstavi:

EKONOMSKI TEHNIK – SSI

EKONOMSKI TEHNIK – SSI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...