Med sredo, 17. 9., in petkom, 19. 9., smo se dijaki 1.a iz Postojne in 1.a Ilirske Bistrice, programa gimnazija, družili na spoznavnem taboru v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti na Vojskem.
Prvi dan smo začeli v Idriji, kjer smo si, opremljeni s čeladami in v spremstvu prijaznih rudarjev, ogledali rudnik živega srebra. Spoznali smo delo in težko življenje rudarjev ter razvoj rudnika skozi zgodovino. Sledila je ozka in vijugasta pot od Idrije do Vojskega. Tam smo se po hitrem postopku spoznali s hišnim redom in njihovimi učitelji, se razpakirali in razdelili po sobah. Po kosilu so bile na vrsti že prve spoznavne igre, čeprav menimo, da niso bile potrebne, saj smo se od prvega septembra že dokaj dobro spoznali. V prostem času smo se nato družili ob igranju odbojke in košarke. Na telefone smo kar pozabili. Zvečer smo se, opremljeni s svetilkami, odpravili na nočni sprehod. Preostanek večera smo preživeli spremljanju nogometne tekme Atletico-Liverpool in druženju po sobah.
V četrtek dopoldne smo se razdelili v več skupin in se spopadli z različnimi nalogami. Med najzanimivejše lahko štejemo plezanje po plezalni steni, lokostrelstvo in izjemno zapleteno pletenje idrijske čipke. Nato smo se odpravili v gozd, kjer smo zakurili taborne ognje in nabirali gobe. Popoldne so bile spet na vrsti spoznavne igre, po njih pa smo vadili svoje komunikacijske veščine. Po večerji smo s zbrali ob tabornem ognju in pekli hrenovke. Po turnirju v namiznem tenisu in namiznih igrah je sledilo spremljanje nove nogometne tekme, tokrat Barcelone proti Newcastlu.
Tiste, ki se ponoči nismo spočili, je naslednji dan skrbelo, kako bomo zmogli pohod do partizanske tiskarne Slovenija. Vse skrbi so bile odveč, saj smo s skupnimi močmi in visoko moralo brez težav prispeli do težko dostopne tiskarne, ki so jo partizani uporabljali za širjenje novic v zahodnem delu današnje Slovenije. To pa je bila tudi naša zadnja dejavnost na taboru. Ob vrnitvi v dom smo spakirali stvari, se zahvalili učiteljem CŠOD in se odpravili proti domu.
Tabor lahko samo pohvalimo, saj smo se na njem veliko naučili ter se še dodatno povezali s sošolci in razredničarkama. Tabor bi tako ocenili s 6/7.
Anže Žagar, 1.a
