Slovenska gospodinjstva za pokrivanje stroškov prevoza porabijo vse več denarja.
Zaradi tega Evropski teden mobilnosti letos v ospredje postavlja odločitev za racionalnejše načine potovanj. To so vsi tisti načini, ki sicer na prvi pogled ponujajo manj prestiža in udobja, a obenem zagotavljajo svetlejšo prihodnost. To je na primer uporaba javnega prevoza ali odločitev za eno od oblik aktivne mobilnosti.
Različne oblike aktivne mobilnosti (na primer hoja ali kolesarjenje), uporaba javnega prevoza kot tudi sopotništvo in souporaba avtomobila pomenijo nižje stroške za posameznika, povzročajo pa tudi manj okoljske škode in prinašajo manj negativnih učinkov na zdravje. Večja uporaba varčnih načinov mobilnosti pomeni tudi številne pozitivne posledice – na primer manjše javnozdravstvene stroške zaradi manjšega števila nesreč in bolezni, več javnega prostora, namenjenega premikanju in druženju, kot tudi bolj zadovoljno skupnost.
Za stroške prevozov je še leta 2000 slovensko gospodinjstvo v povprečju namenilo 16 % proračuna. Do leta 2015 se je ta odstotek povečal na 18,5 %, leta 2018 (najnovejši podatek) pa je narasel že na slabo petino proračuna gospodinjstva (19,6 %). Zanimivo je, da se je medtem odstotek sredstev, ki ga v povprečju namenimo hrani, zmanjšal (s 16,3 na 12 %).
Ker se tudi na naši šoli zelo zavedamo teh težav, smo se odločili sodelovati pri ozaveščanju širše javnosti o premisleku med aktivno mobilnostjo in e – mobilnostjo, kjer pa sami vidimo veliko težav predvsem zaradi nastajanja e- odpadkov.
Pri projektu so sodelovali : Priya Radha Cimerman (G3b), Timotej Gorečan (G3b), Tilen Zidanšek G2c) in Sergej Dolinšek (G3b).
Mentorica : Alenka Lah Kalan
