Bilo je pozno popoldne ob reki Temzi. Jutranji oblaki so se razkadili in spomladansko sonce je dodobra ogrelo ozračje. Galerija Tate Modern je ravnokar zapirala svoja vrata in poulični umetnik je zabrenkal na strune akustične kitare. Okrog njega se je zbrala množica ljudi. Dijak je naslonjen na ograjo nepremično zrl predse. ”Nočem domov, tukaj je tako dober vajb.”
Triintrideset dijakov in tri profesorice angleščine smo od 19. do 22. aprila odkrivali skrivnosti mondenega Londona. Med drugim smo si ogledali prirodoslovni muzej, Tower, muzej Florence Nightingale, prizorišča, kjer je bil posnet Harry Potter, se sprehajali ob Temzi, obiskali Greenwich ter se z barko vozili po reki. Dijaki so poskusili tradicionalni fish&chips ter mesno pito in imeli tudi nekaj prostega časa za raziskovanje.
Dijaki so ves čas pilili svoje znanje angleščine v sproščenih pogovorih z domačini, se učili samostojnosti, odgovornosti in točnosti. Naučili so se manevrirati skozi labirinte velikih letališč in podzemne železnice; prebijati se skozi množico ljudi na Londonskih ulicah in potrpežljivo čakati v vrstah. S prve roke so izkusili, kakšno je življenje v multikulturnem, devetmilijonskem mestu, kjer je vsakdo drugačen in kjer so vsi ‘tako zelo prijazni’.
Nekaj odzivov dijakov:
”Mislil sem, da te znamenitosti obstajajo samo v učbenikih. Zdaj pa vidim, da je vse to resnično!”
”Tukaj je kot v pravljici. Sploh ne dojemam!”
”Moja babi bi oplela vse te zaraščene zelenice pred vhodnimi vrati.”
”V Londonu že čisto majhni otroci tekoče govorijo angleško!”
”Tukaj so vsi tako prijazni. In vsi ti pomagajo in odstopijo sedež na avtobusu.”
”Nočem domov. Kar tukaj bom ostala.”
