Ekskurzija v Litvo

Ekskurzija v Litvo

V četrtek se je nekaj dijakov 1., 2. in 4. letnika odpravilo na težko pričakovano ekskurzijo v Litvo. Okoli polnoči smo se zbrali pred šolo, kjer nas je čakal avtobus. Pred nami je bila zelo dolga pot, zato smo prvi dan preživeli na Poljskem.

V Varšavo smo prispeli okoli druge ure popoldne. Najprej smo se sprehodili po trgu, se slikali pred osvetljenim napisom, nato pa odšli do starega obzidja in gradu. Vmes se je stemnilo in trgi so zažareli v številnih lučkah. Ker smo bili pridni, so nam profesorji dali nekaj prostega časa. Okoli šeste ure smo se odpravili proti hotelu, kjer smo prenočili.

Naslednji dan smo nadaljevali pot proti Litvi. Ko smo prestopili mejo med Poljsko in Litvo, smo ugotovili, da so se nam ure prestavile naprej. Preden smo prispeli do hotela, smo se ustavili še v Kaunasu, kjer smo obiskali areno Žalgiris. Tam smo imeli voden ogled in se lahko preizkusili v košarki, saj nas je vodič peljal do igrišča, kjer trenirajo.

Po dolgih urah vožnje smo končno prispeli do hotela v Klajpedi, kjer smo odložili prtljago in se srečali s Tjašo Turnšek, ki nas je odpeljala v mesto. Razdelili smo se po skupinah in odšli raziskovat stojnice ter restavracije. Nekaj izmed nas je šlo tudi drsat. Skupaj smo se zelo zabavali, vendar smo po dolgi poti in neprespanih nočeh kmalu odšli nazaj v hotel.

Naslednji dan smo v zgodnjih jutranjih urah odšli do Baltskega morja, na Kursko koso ter sipine. Do tja smo se peljali s trajektom, po ogledu sipin pa smo nadaljevali pot do plaže. Videli smo tudi t.i. plesoči gozd.

Ker je isti dan potekala košarkarska tekma in je v eni od ekip igrala tudi naša Tjaša, smo si v Klajpedi ogledali tudi tekmo, kjer smo bili njeni največji navijači.

Večer pa smo ponovno zaključili med lučkami v mestu.

Predzadnji dan smo večino časa preživeli na cesti, saj smo se peljali nazaj na Poljsko, v Katovice. Na avtobusu smo se zabavali, peli in celo plesali, Anika Rampre pa je praznovala svoj rojstni dan. Prispeli smo pozno, zato smo se razporedili po sobah in odšli na kratek sprehod, da smo si ogledali lučke v centru mesta, nato pa smo se vrnili v hotel, saj nas je čakala še celodnevna vožnja domov.

Preden smo se dokončno poslovili od Poljske, smo si ogledali še četrt Nikiszowiec, kjer so v preteklosti živeli rudarji.

Domov smo prispeli varno, vendar zelo utrujeni. Imeli smo se super, saj smo se med seboj družili, smejali in zabavali.

Lep pozdrav
Teja Ivkić, 3. a

 

S Tjašo o življenju v Litvi

Naša dijakinja Tjaša Turnšek, se je letos preselila iz Slovenije v Litvo, kjer zdaj igra za tamkajšnjo ekipo. Povedala nam je, da ima kar dva treninga na dan, kar se nam zdi res naporno, a zanjo je to normalen del življenja. Živi skupaj s soigralko iz Latvije.

Njeno življenje v Litvi je po njenem opisu zelo zanimivo. Veliko časa preživi na treningih in v Kaunasu. Ko nima treningov, največkrat počiva, saj potrebuje energijo za naporne športne obveznosti.

Rekla mi je tudi, da pogreša Slovenijo, družino in vse prijateljice iz ekipe. Veseli smo bili, ko nam je povedala, da se bo med počitnicami vrnila v Slovenijo na krajši obisk. Komaj čakamo, da jo spet vidimo. 

Sanela Kalajdži, 3. a

ngg_shortcode_0_placeholder

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Srednja medijska in grafična šola Ljubljana

Srednja medijska in grafična šola Ljubljana

Poklic se predstavi:

Mornar

Mornar

Smer se predstavi:

GOZDAR – SPI

GOZDAR – SPI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...