Dijaki Srednje šole za oblikovanje Maribor smo štiri dni v oktobru, od 13. 10 do 16. 10. 2023, preživeli v mestu dveh celin, Carigradu. V petek smo v zgodnjih urah iz Ljubljane poleteli v Turčijo. Blio je kar malce smešno, saj nas je v Ljubljani še zeblo, v Carigradu pa smo si vsi nadeli kratke rokave.
Prvo znamenitost smo si ogledali še pred odhodom v hotel. Odpeljali smo se namreč v azijski del, kjer nas je navdušila veličastna džamija Camlica. Ogledali smo si tako zunanjost kot tudi notranjost, kjer smo pripadnice ženskega spola morale skriti svoje lase z naglavnimi rutami. Džamija je bila še toliko zanimivejša (predvsem ženskemu delu), ko smo izvedeli, da sta načrt zanjo pripravili ženski. Po ogledu smo se odpravili v hotel in po namestitvi v sobe imeli prosti čas. Nekateri smo si privoščili značilno turško hrano, kot je kebab, drugi pa so svoj prosti čas izkoristili za spretno pogajanje s Turki, ki so odlični pogajalci. Zaradi vsega, kar smo nakupili v le štirih dneh, smo imeli skoraj pretežke kovčke.
Imeli smo srečo, saj se je naš hotel nahajal skoraj v središču mesta. Do vseh znamenitosti smo imeli le približno 15 minut hoje. Sprehodili smo se do dih jemajoče Modre mošeje, mošeje sultana Ahmeda, in si le nekaj korakov stran ogledali še znamenito Hagio Sofio ali Ayosofyo, kot ji pravijo Turki. Ayasofya, ki je danes mošeja, je bila včasih katoliška cerkev. Notranjost smo si lahko ogledali šele tretji dan našega obiska, saj je ta znamenitost zelo priljubljena, kar smo lahko opazili tudi po čakalni vrsti za vstop. Prav tako v bližini se nahaja še ena malo manj poznana, vendar nič manj veličastna bazilika Cisterna, ki je včasih služila kot zbiralnik vode za palačo Topkapi. Nekateri so se namesto za ogled Cisterne odločili za ogled palače Topkapi. Marsikdo, ki je spremljal serijo Sulejman Veličastni, pa je bil navdušen nad dejstvom, da je bila prav ta palača bivališče omenjenega sultana.
Med celotno dogodivščino nam ni primanjkovalo časa za pitje čaja. Poleg značilnega turškega čaja smo imeli na izbiro še odličen jabolčni čaj ali elma cay. Privoščili pa smo si tudi ogromno razližnih turških sladic, kot so lokum, baklava in turški sladoled, imenovan dondurma. V mestu ni primanjkovalo stojnic, kjer smo si lahko za hitro malico kupili tudi simit ali pa acmo, to sta vrsti posebnega turškega kruha v obliki ameriškega krofa, ki vam ga lahko prerežejo ter namažejo s čokoladnim ali sirnim namazom.
Seveda si nismo pozabili pogledati še Sulejmanije, mošeje, zgrajene na Tretjem carigrajskem griču. Gradnjo mošeje je naročil sultan Sulejman Veličastni, po katerem je tudi dobila ime. Ker se nahaja na griču, smo imeli čudovit razgled na Bospor. Ogledali smo si tudi grobnico omenjenega mogočnega vladarja. Vendar to še ni bil konec našega popotovanja. V popoldanskih urah smo se namreč z ladijco zapeljali po Bosporju, kar je bila prava poslastica za vse ljubitelje priljubljenih turških serij, saj smo se popeljali pod mostovi iz njih. Razočarani niso ostali niti ljubitelji mačk, saj jih lahko v Carigradu vidimo na vsakem koraku.
Zadnji dan smo prihranili za obisk Grand Bazarja v zgodnjih urah, kjer smo še imeli čas za nakupovanje spominkov. Pred odhodom na letališče pa smo se z vzpenjačo povzpeli še na najlepšo razgledno točko – Pierre Lotti.
Utrujeni od potepanja in malce žalostni, da se je naše potovanje že končalo, smo se počasi odpravili do letališča. V Ljubljani smo pristali v večernih urah in komaj čakali, da lahko čim prej odidemo spat, saj je bilo treba naslednji dan v šolo.
Lana Lunežnik, 3.bMT
