Program dvodnevne ekskurzije se je začel z ogledom Auschwitza. Čeprav smo o tem kraju že veliko slišale in se o njem učile pri pouku, si nismo mogle predstavljati, kako grozno je bilo v resnici. Ko to vidiš v živo, je občutek popolnoma drugačen.
Zanimivo, a hkrati strašljivo je bilo hoditi po poteh, zgradbah in sobah, kjer so takrat bivali ujetniki. Ker je bilo tisti dan mrzlo in deževno, smo lahko vsaj malo začutile, kako grozno je moralo biti njim, saj so bili oblečeni le v tanke pižame, in kako težko je bilo preživeti v takih razmerah. Nepredstavljivo se nam je zdelo, da so ženske v taborišču v povprečju zdržale le en mesec, moški pa do štiri mesece.
Še posebej ganljivo je bilo videti, kako so morali ujetniki živeti in spati v tako nečloveških razmerah. Najbolj se nam je vtisnilo v spomin, koliko osebnih predmetov je ostalo – čevlji, kovčki, obleke in predvsem lasje. To nas je zelo pretreslo, saj ob tem začutiš, da je vsak predmet pripadal resnični osebi. Zelo hudo se nam je zdelo tudi, ko smo izvedele za poskuse, ki so jih izvajali na ženskah. Nepojmljivo in strašno.
Ko vidiš, v kakšnih razmerah so ljudje živeli, kako malo hrane in prostora so imeli, šele takrat razumeš, kako zelo kruto in nečloveško je bilo življenje tam. Obisk obeh taborišč je bila izkušnja, ki si jo bomo udeleženci ekskurzije zapomnili za vedno.
Naslednji dan smo si ogledali še prelepo mesto Krakov. Bili smo v katedrali, se sprehodili po mestnem jedru in občudovali arhitekturo. Mesto je bilo živahno, barvito in polno turistov.
Ekskurzijo smo doživele kot zanimivo in nepozabno. Videle smo zgodovinske kraje, se veliko naučile in doživele trenutke, ki nam bodo za vedno ostali v spominu.
Ajda Lea Prapotnik, Nuša Arnejčič in Neja Šerdoner, 4. D
Slika 1: 1. skupina pred Krakowskim zmajčkom (Sandra Cigula)
Slika 2: 2 skupina pred Wawel katedralo. (Mojca Kobale Pahor)
