Dijaki SŠJJ svetovno dobro opravili na svetovnem prvenstvu
Že od sredine marca, ko so se naše trojice tekmovalcev s SŠJJ prebile skozi sito na regionalni stopnji tekmovanja World Scholar’s Cup (WSC), smo se mentorice in tekmovalci vneto pripravljali na svetovno raven. Da je bilo vznemirjenje še večje, je ta stopnja prvič potekala v Sloveniji – še več, večina tekmovalnega dela je potekala prav v naši občini, na OŠ Stična in na Srednji šoli Josipa Jurčiča.
Kljub temu, da smo že globoko v počitnicah oz. dopustu, tekmovalcev Julije, Tise in Vesne, Žive, Tamare in Tilna ter Rubna ni ustavilo pred tem, da so se celo na morju in drugih krajih učili, delali izpiske, brali zahtevno gradivo in se pridružili mentoricam na zoomu, kjer smo pripravljali strategijo tekmovanja ter si dajali nasvete, kako si čim lažje zapomniti čim več podatkov.
Tekmovanje je potekalo med 11. in 16. julijem, torej skoraj cel teden; vedeli smo, da bo naporno, a ne vem, če smo se zavedali, da bo tako zelo intenzivno v vseh pogledih. Po registraciji skupin in prevzemu ‘name tags’ oz. identifikacijskih kartončkov, ki so bili naši spremljevalci ves teden, se je začelo. V soboto smo tako na šolo dobili več kot 320 tekmovalcev mlajše skupine (od 11-14,99 let), naši dijaki pa so ta dan v mešanih skupinah spoznavali drug drugega in odkrivali skrivnosti Ljubljane. Navezali so prve stike s tekmovalci s celega sveta. Na SŠJJ in OŠ Stična pa je medtem vse vrvelo od mladih učenjakov, ki so v skupinah pisali eseje, reševali izjemno zahteven test iz tem, ki so jih morali preučiti, ter tekmovati v treh serijah debat, kjer so morali zagovarjati dano tezo ali pa jo z argumenti ovreči in prepričati sodnika, da so prav oni to storili bolje od nasprotnikov.
V nedeljo se je zgodba ponovila – tokrat so tekmovali starejši (seniors), torej mladi med 15. in 19. letom. Konkurenca je bila močna, saj je bilo tudi ta dan nekaj manj kot 300 tekmovalcev, spremljalo jih je okoli 40 mentorjev.
V ponedeljek je v Cankarjevem domu potekal še četrti del tekmovanja, in sicer so tokrat v trojicah reševali interaktivni kviz. Našim je tudi tokrat dobro šlo, saj so natančno predelali material, vendar do razglasitve nihče zares ne ve, kakšen je seštevek točk. In če povemo po pravici, nismo se obremenjevali s tem, saj smo šli sicer tekmovat dobro pripravljeni, a kljub vsemu predvsem zelo radovedni in željni novih izkušenj ter svetovne konkurence.
In prišel je ponedeljkov večer in z njim kulturni bazar. Veselili smo se tega večera, saj smo kot država gostiteljica hoteli pokazati čim več lepot, ki jih ima Slovenija, mi pa smo se še posebej posvetili predstavitvi občine Ivančna Gorica, njene kulturne in naravne dediščine, Hiše kranjske čebele in čebelarstva, pa seveda tradicionalne glasbe in plesa. Pri tem nam je bil v veliko pomoč občinski svetnik Jurij Omahen, ki se je odzval naši prošnji ter nam ves čas sejma v Cankarjevem domu igral na frajtonarico, mi pa smo tekmovalce iz tujine učili polke in jim razlagali o Jurčiču, medu, kranjski sivki, slovenskih lepotah in še čem. O dogodku je gospod Janez Usenik s POP TV naredil zanimiv prispevek.
In prišla je sreda, dan razglasitve rezultatov. Kot se za svetovno prvenstvo spodobi, se je prireditev začela z mimohodom zastav vseh udeleženk – kar 24 držav z vsega sveta je tokrat sodelovalo. Med zastavami pa smo videli celo nekaj tistih, ki niso sodelovale, a se dijaki npr. šolajo v Dubaju, izhajajo pa z Irske, in so organizatorji z zastavo počastili tudi njih.
Kot smo že večkrat omenili, je bil nabor držav zelo pester in malce eksotičen, saj so sodelovali učenci in dijaki (predvsem zasebnih in mednarodnih) šol iz 224 držav, in sicer: Bahamov, Bolgarije, Kanade, Kitajske, Kostarike, Estonije, Francije, Nemčije, Izraela, Madžarske, Kenije, Latvije, Moldavije, Mongolije, Severne Makedonije, Pakistana, Romunije, Slovenije, Tajvana, Tanzanije, Turčije, Združenih arabskih emiratov, ZDA, Vietnama in Zambije. Skupaj je bilo v obeh kategorijah 583 tekmovalcev in 90 mentorjev.
Organizatorji so se na zaključni prireditvi posebej zahvalili Srednji šoli Josipa Jurčiča – ne samo za izjemno gostoljubje in popolno krstno izvedbo tega tekmovanja v Sloveniji, ampak tudi za pomoč pri vseh zapletih, ki so se pojavili in smo jih hitro rešili. Posebna zahvala je bila izrečena tudi Občini Ivančna Gorica, še posebej podžupanu Tomažu Smoletu, ki je pomagal pri rešitvi logističnega izziva z medaljami in alpakami.
In končno je prišla težko pričakovana razglasitev rezultatov – in še enkrat se je pokazalo, da se trud in vlaganje v znanje vedno obrestuje, saj so naši dijaki dosegli krasne uspehe – več srebrnih in zlatih medalj, tako posamično kot v trojicah, ena skupina pa je celo dosegla vrhunsko 9. mesto v pisanju eseja. S temi uspehi in uvrstitvami so se uvrstili na Tournament of Champions (ToC) na Univerzi Yale v ZDA in možnost tekmovanja z izborom najboljših z vsega sveta na najvišji ravni. O tem bomo še razmislili, a vsekakor nam je v čast, da smo se prebili tako visoko.
Po veliko posnetih fotografijah in podajanju vtisov smo zvečer svoje alpake pospravili na varno, se preoblekli v manj uradna oblačila in se podali na še zadnje druženje, na ‘WSC poslovilni žur’ v klub Cirkus.
Z besedami je težko opisati, kaj smo doživeli v času tekmovanja in mislim, da govorim v imenu vseh – tako tekmovalcev kot mentoric Sare Špec, Metke Godec in v svojem imenu – da je bila to noro dobra izkušnja, in da je bil končni rezultat večmesečnega truda nekaj najboljšega, kar lahko dijaki in profesorji doživijo v sklopu učenja oz. poučevanja ter skupnega dela.
Dragi Julija, Tisa in Vesna, Tamara, Živa, Tilen in Ruben, cela šola je ponosna na vas, na vaš uspeh.
Na koncu moram izreči zahvalo tudi vsem, brez katerih tega tekmovanja ne bi bilo; najprej donatorjem, ki so verjeli v nas, ko še sami nismo – Komunalne gradnje d. o. o., Elektrospoji d. o. o., Ostrešje, d. o. o., K-Servis d. o. o., Akrapovič d. o. o. in Grosmetal d. o. o.
Z nami je bila ves čas tudi Občina Ivančna Gorica in njen župan, gospod Dušan Strnad, ki nam je tik pred tekmovanjem dal veliko moralno spodbudo z obiskom na šoli.
Da pa je tekmovanje lahko potekalo na šoli, se iz srca zahvaljujemo ekipi v računovodstvu – gospem Vesni, Lidiji in Rosani – brez vas in vašega znanja ne bi mogli organizirati ničesar, ekipi kuharic z vodjo, gospo Barbaro, ki ste skrbele za lačne želodčke skoraj 700 ljudi, ekipi čistilk, ki je ves vikend skrbela za red in čistočo, ekipi pomočnikov informatorjev – Beti, Jagodi, Gašperju, Neži, Niki, Martinu, Tinkari, Nejcu in Otonu – bili ste izjemna pomoč vsem – tekmovalcem, mentorjem in vsem ostalim, računalnikarju in ‘supermanu’ Mateju Lahu, ki je rešil vse tehnične, klimatske, tiskarske in druge težave (in ni jih bilo malo), učiteljema z OŠ – Kristijanu Rešetiču in Urški Petek, gospodu ravnatelju OŠ Marjanu Potokarju – brez vaše privolitve za uporabo prostorov tudi na naši šoli ne bi moglo biti tekmovanja, pa seveda v. d. ravnatelja SŠJJ, gospodu Milanu Jevnikarju – kljub najbolj napornem delu leta, ste našli čas za pomoč pri organizaciji tega ogromnega dogodka.
Verjetno sem pozabila še koga – brez zamere, v imenu tekmovalcev in ekipe mentoric se zahvaljujem tudi vam.
Za boljši vtis o dogodku vam pripenjamo fotografije, lahko pa nas ustavite, ko nas vidite, in povprašate, kako je bilo. Z veseljem bomo z vami delili krasne vtise.
Mateja Zupančič
