Nekega septembrskega dopoldneva se je skupina učencev posebnega programa odpeljala na Kmetijo pod kostanji. Učenko Nežo smo prosili za intervju.
KJE SE NAHAJA KMETIJA, KI STE JO OBISKALI?
NEŽA: V Zgornjem Motniku. Približno pol ure vožnje je iz CIRIUSA.
KAJ SI SI NAJBOLJ ZAPOMNILA?
NEŽA: Da sem božala in hranila zajčke. Kozi sem dala jesti koruzo.
KATERE ŽIVALI IMAJO NA TEJ KMETIJI?
NEŽA: Eno kravo Lisko, tri koze, dva kužka, črnega petelina, veliko kokoši, dva ponija in enega velikega konja, mačke. Vse živali so imele svoje ime.
KAJ STE POLEG HRANJENJA IN SPREHAJANJA ŽIVALI ŠE POČELI NA KMETIJI?
NEŽA: Sortirali smo krompir. Manjše smo zbrali v eno »gajbo«, večje pa v drugo. Gospodarica kmetije nam je pokazala tudi svoj vrt. Lahko smo povohali nekaj zelišč. Spomnim se mete.
ČE BI IMELA SVOJO KMETIJO, KATERIM ŽIVALIM BI ŽELELA DATI DOM?
NEŽA: Kužkom, kozam, mačkam, kravam, pujsom.
KAKŠNI SO TVOJI VTISI? BI OBISK PRIPOROČILA TUDI DRUGIM?
NEŽA: Bilo je luštno. Rada imam živali, zato je bilo zame zelo sproščujoče. Obisk bi priporočila vsem, ki imajo radi živali.
