V Klub dijakinj in dijakov globalnega učenja vztrajajo pri osveščanju o prekomerni potrošnji in z akcijo vsako leto spodbudijo k razmisleku o lastnih nakupovalnih navadah in pozovejo k odgovornemu potrošništvu. Akcija je odziv na vse bolj nasilno oglaševanje popustov in pozivanje k nakupovanju. Letos so se posvetili hrani.
- Na srečanjih pred akcijo so raziskali:
- problematiko zavržene hrane, tudi pri šolskih malicah,
- lastno vključenost v globalno produkcijo in trgovino ter dobavne verige v prehrani,
- izkoriščevalske pogoje in otroško delo pri proizvodnji hrane,
- vpliv na okolje ter možnosti trajnostno in pravično pridelane hrane,
- prednosti lokalne in sezonske hrane.
- Pripravili so radijski poziv k ozaveščenemu potrošništvu in ukrepanju.
- Šolo so opremili s simboličnimi dolgimi računi, kjer so izpostavili dejstva in podatke o zavrženi hrani v Sloveniji in ugotovitve o količini zavržene šolske malice, o grenkem okusu čokolade, krvavih španskih jagodah, skriti resnici banan in paradižnika, ki temelji na otroškem delu in suženjskih pogojih dela sezonskih delavcev. Izpostavili so pomen lokalne hrane in ukrepe za trajnostno nakupovanje hrane.
- Izdelali so spletno anketo o nakupovalnih navadah.
Slogan letošnjega dne je bil, da ni vredno kupovati hrane, samo zato, ker je poceni. Poziv pa, da ne dovoliti, da trgovci manipulirajo z našimi čustvi, časom in denarjem.
Anketa:
Anketi se je odzval majhen odstotek, tako da podatki niso reprezentativni. Izkazalo se je, da 18,2 % sodelujočih v anketi nikoli ne kupi prehrambnih izdelkov ki jih ne potrebuje samo zato, ker so znižani, 15,9% pa skoraj vedno, najpogosteje so to sladkarije.
Rok uporabe pri teh izdelkih preveri 25% skoraj vedno, 29,5% nikoli.
34,1% poroča, da se njim ali njihovi družini občasno dogaja, da zaradi prevelike količine kupljene hrane le-ta pristane v smeteh, 20,5% pogosto, 31, 8% redko in 11,45% nikoli. Podatka koliko hrane zavržejo večinoma ne poznajo.
Živila lokalnega porekla pogosto ali občasno izbere 62 %, redko ali nikoli pa 28%. Slovensko poreklo jim je najpomembnejše pri sadju, zelenjavi in mesu.
Pri nakupu uvožene hrane jih 59,1% nikoli in 20,5% redko preveri ali gre za etično pridelane izdelke pravične trgovine oz. za sledljivost izdelka. Na vprašanje, ali so pripravljeni plačati višjo ceno za živilo, če ima certifikat etične pridelave (ustrezno plačani delavci, malo ali nič embalaže, kratka prodajna veriga) je 18, 2% odgovorilo z nikoli, 15,9% z vedno.
Radijski poziv:
Dan po črnem vikendu, črnem petku, črnem novembru, začenjamo črni december. Vsi črni popusti nas prepričujejo, da je bistvo našega bivanja na tem planetu potrošnja.
V Klubu dijakinj in dijakov upamo, da se niste in se ne boste dovolili izkoristiti. Kajti mi smo prepričani, da si Miklavž, dedek Mraz in Božiček ne želijo spodbujati otroškega dela, uničevati tropskega pragozda in gledati kupov zavržene hrane.
Letošnji poziv k omejevanju nakupovanja in k spodbujanju etične potrošnje smo namenili hrani. Hrana, ki jo kupujemo in jemo nima le velikega vpliva na naše zdravje, ampak veliko več. Z njo so povezani poraba energije, prevoz, embalaža, posegi v naravo in spoštovanje človekovih pravic.
V tednih, ko smo se ukvarjali s hrano, smo spoznali nekaj zastrašujočih dejstev. Vedno več oglasov za črna znižanja opazimo tudi na živilskih oddelkih. In tako v zadnjem času lahko zraven vsega drugega kupimo še znižano hrano, ki je morda ne bomo pojedli. Ampak kaj, saj je znižana! In koliko te hrane bo šlo dodatno v smeti? Upravičeno se vprašamo, ali smo kot potrošniki čisto ponoreli? Ali kot človeštvo mentalno nazadujemo?
V Sloveniji smo šopoholiki. V enem mesecu obiščemo več kot 5 trgovin s hrano, medtem ko je evropsko povprečje 3 trgovine. No, tako vsaj v tem pogledu zasedamo prvo mesto v Evropi. Po podatkih statističnega urada smo v letu 2024 prebivalci Slovenije zavrgli kar 168.318 ton hrane, kar pomeni, da je vsak posameznik v povprečju odvrgel 79 kilogramov hrane. Od tega je največ, 44%, zavržemo v domačih gospodinjstvih.
V Evropski uniji je bilo zavrženih več kot 58 milijonov ton hrane in to ob dejstvu, da je v letu 2024 735 milijonov ljudi, v 43 državah sveta, umiralo od lakote.
A to ni edini absurd povezan s hrano. Obstaja tudi zelo temna stran paradižnika, čokolade, banan in jagod, ki imajo lahko zelo grenki priokus.
Za večino tablic čokolade, ki jo kupimo v naših trgovinah je skritih 1,56 milijona otrok, ki so primoranih delati na plantažah kakavovca. Ne morejo hoditi v šolo, zaslužijo pa manj kot 1,5 dolarja na dan.
Paradižnik na španskih in italijanskih plantažah prideluje tisoče migrantskih delavcev, večinoma iz Afrike, ki so ujeti v izkoriščevalski sistem. Garajo za mizerne plače in živijo v človeka nedostojnih, suženjskih razmerah.
Na plantažah banan v Ekvadorju, Kostariki in Kolumbiji dela več sto tisoč delavcev, pogosto za komaj 1–3 dolarje na dan, kar je pod pragom revščine. Supermarketi pa zaslužijo 40% od cene, ki jo plačamo kupci. Uporaba zelo strupenih škropiv in uničevanje habitatov tropskih gozdov pa ima dodaten negativen vpliv na okolje.
Španske jagode, ki jih pridelujejo v Andaluziji, imenujejo tudi krvave jagode. Delavcem , ki prihajajo tudi iz evropskih držav, največ iz Romunije, med delom ne dovolijo uporabiti niti stranišča, zadržijo pa jim tudi potne liste.
Nikakor vam ne želimo govoriti, katero hrano in koliko kupite. Želimo si le, da se ob vsem povedanem za trenutek ustavite in razmislite, kaj bo vaš naslednji korak.
Mi smo se naučili da ne bomo tekmovali v nakupovanju stvari, ki jih ne potrebujemo, da nam oglasi z mamljivimi znižanji ne bodo oprali možganov do te mere, da bi rekli, vau, to pa res potrebujem. Še bolje se bomo informirali in ozaveščali vrstnike in vrstnice. Pa tudi naše starše in sorodnike, da kupijo le toliko hrane kot je potrebujemo in le tisto, ki jo potrebujemo. Pri malici in doma ne bomo metali hrane v smeti. Navadili se bomo uživati sezonsko in lokalno hrano.
Še posebaj pri sladkarijah pa bomo pozorni na proizvode s certifikatom pravične trgovine in se izogibali nakupu izdelkov, ki so povezani z otroškim delom.
Povabimo vas, da se nam pri teh korakih pridružite. Ne bodimo kot ovce. Ne nasedajmo na potrošniške prevare, raje se jih naučimo opaziti. Ponudbe zvenijo mamljivo, dokler ne pogledamo pod lupo in ugotovimo, da je vse skupaj del sheme pretirane potrošnje, manipulacij, izkoriščanja in popolne izrabe našega planeta.
Avtor radijskega poziva: Matija Hajdinak
Avtorica ankete: Kaja Marinič
Tehnična izdelava ankete: Matija Hajdinak
Avtorice podatkov za radijski poziv in izdelava plakatov: Zoja Grubelnik, Ana Doleček, Taja Berden, Sara Bezjak, Kaja Marinič, Minea Jazbec
Zbrala in povezala: Darja Rokavec
