Jutro se nam je začelo kot ponavadi ob 9.00, opravili smo zajtrk in se odpravili v službo. Prevoz smo čakali 40min in smo mislili, da ima le zamudo. Kontaktirali smo profesorje in organizatorje in poslali so nam novi prevoz. Ob 10.45 smo prispeli na delovno mesto a tam ni bilo nikogar. Tam smo čakali še 20 minut a ker nikogar ni bilo smo se odpravili na pot. Odločili smo se da gremo do nakupovalnega centra v Bragi, kjer smo se sprehajali po trgovinah, se najedli se še malo sprehodili in se odpravili domov peš, torej smo se še malo razgibali. Če ste mislili da je šola naporna, verjamem da še niste bili v nakupovalnem centru z dvema najstnicama. V sedemnajstih letih svojega življenja še nisem preživel toliko časa v posamezni trgovini z oblačili in moram reči da sem danes postavil osebni rekord, ki ga bom zelo težko podrl. Do sedmih zvečer smo bili vsi v svojih sobah in počivali potem smo pa šli na srečanje z profesorji do apartmaja druge skupine, bili tam 2 uri potem smo pa šli domov, se med potjo ustavili v trgovini, nato smo prišli domov, pojedli večerjo in počasi odšli izčrpani vsak v svojo sobo spat.
Rok Bednjanić
