Balet je odrska izvedba umetniškega plesa z glasbeno spremljavo. Pogosto ga doživljamo kot elitno umetnost.
V decembru 2025 je bila večkrat upodobljena baletna predstava ČARLI IN TOVARNA ČOKOLADE (po priljubljeni zgodbi iz otroškega romana pisatelja Roalda Dhala) na odru Kosovelovega doma v Sežani in tudi v gledališču v Nazarjah. Pri soustvarjanju te plesne predstave so poleg Društva ljubiteljev baletne umetnosti Divača in Glasbene šole Nazarje sodelovali tudi naši dijaki iz programa aranžerski tehnik ŠC Sežana.
Scenarij in režija sta delo gledališkega igralca Romea Grebenška, ki je z občutkom in toplino ustvaril bogato dramaturško pripoved z univerzalnim odrskim jezikom, primernim tako za otroke kot za odrasle.
Baletna predstava pripoveduje zgodbo o dečku Čarliju Bucketu, ki živi v veliki revščini skupaj s starši in starimi starši. Njegova družina si komaj privošči hrano, vendar je Čarli kljub temu prijazen, pošten in skromen fant.
Nekega dne skrivnostni čokoladni mojster Willy Wonka napove, da bo pet otrok, ki v svojih čokoladah najdejo zlate vstopnice, smelo obiskati njegovo skrivnostno tovarno čokolade. Čarli po srečnem naključju najde zadnjo zlato vstopnico in se skupaj z dedkom Joejem odpravi na obisk.
V tovarni doživijo neverjetne prizore – reko čokolade, izumljene bonbone in male delavce Oompa-Loompe. Ostali štirje otroci (Violeta, Veruka, Avgust in Mike) se zaradi svoje razvajenosti in pohlepa znajdejo v zabavnih, a poučnih težavah. Le Čarli ostane spoštljiv, skromen in prijazen. Na koncu mu gospod Wonka kot nagrado zaupa vodenje celotne tovarne.
Zgodba je bila upodobljena na glasbo, ki jo je posebno za to plesno predstavo uglasbil Matjaž Prodanič. Čudovita glasba je prebujala čustva poslušalcev in ustvarila dodatno pravljičnost in očarljivost. Vsak gib plesalcev na odru je brezhibno sledil taktu glasbe.
Poleg vsebine zgodbe pa je za dobro in uspešno predstavo zelo pomembna tudi vizualna podoba predstave, v katero sodijo pisani kostumi in scenografija. Slednja je v predstavi združevala določene scenografske elemente za izbrane prizore.
Za celotno scenografijo je bila zadolžena in odgovorna skupina 5 dijakinj iz 4. letnika programa aranžerski tehnik: Jerneja Badalič, Lara Cotič, Lana Kušnjerek, Lana Vončina Čadež in Anika Zavadlav, ki so en mesec neutrudno in vztrajno ustvarjale skoraj vsak popoldan do večernih ur.
Pri izdelavi osnove za scenske rekvizite so pomagali tudi dijaki 1. letnika program aranžerski tehnik; med njimi sta se posebno izkazali Lara Čančar in Marinka Cah.
Pri grafičnem delu oblikovanja pa je sodelovala tudi Sara Zlobec, naša nekdanja dijakinja, aranžerska tehnica, zdaj študentka fakultete NTF v Ljubljani. Za posebno lepe spomine v fotografiji pa je poskrbel Žak Samsa, dijak 4. letnika aranžerski tehnik.
Avditorij je bil na premierni predstavi v Kosovelovem domu v celoti napolnjen in po predstavi smo videli samo zadovoljne obraze ter prejemali čestitke za zelo lepo scenografijo in čudovito predstavo.
Ponosni smo, da so bili naši dijaki soustvarjalci te nepozabno lepe pravljične zgodbe, ki je zaživela ravno v adventnem času, ko naj bi verjeli v dobro in v sanje ter jih tudi uresničili.
Renata Nikolić, prof. aranžerstva in vizualnih komunikacij
