V zaključnih dneh februarja (25.–28. 2. 2025) smo dodali nov kamenček v mozaik izmenjav in povezovanja Mešanega mladinskega pevskega zbora Šolskega centra Velenje in zbora Gimnazije Theodor Heuss iz Esslingena v Nemčiji. Pesem je sodelovanje, ki se je začelo leta 1973 in je bilo sprva mišljeno kot enkratna izmenjava, povezala v dolgoletno tradicijo. Vsako leto eden izmed zborov obišče drugega. Tokrat je bilo na vrsti Velenje, ki je gostom iz Esslingena približalo slovensko pesem in kulturo ter jim predstavilo nekaj biserov mesta.
Ob prihodu so goste najprej sprejeli starši in dijaki družin, pri katerih so bivali pevci in pevke iz Esslingena. Ena izmed posebnosti izmenjav je prav bivanje pri gostiteljskih družinah, saj omogoča vzpostavljanje pristnejših prijateljskih vezi. Vrata svojega doma pa so nesebično odprli tudi starši drugih dijakov, ki niso del pevskega zbora, kar je temu sodelovanju na nek način dodalo novo širino, poleg tega pa so dijaki, ki se učijo nemščino, lahko navezali stike z nemško govorečimi vrstniki. Druženje v družinah dodaja celoti še močnejši čustveni pečat, kar so izdale solze ob slovesu.
Drugi dan je bil v znamenju spoznavanja Velenja. Profesorica nemškega jezika Jožica Plešnik, ena izmed organizatork gostovanja, je z dijaki pripravila »ogrevalni« kviz za goste. Preko zabavnih vprašanj so dobili nekaj osnovnih informacij o našem mestu in Sloveniji. Sledil je uradni sprejem v Vili Bianca, kjer je goste pozdravila podžupanja Mestne občine Velenje gospa Aleksandra Vasiljević. Zbor se ji je zahvalil s pesmijo, med drugim so zazvenele evropska himna (v nemščini in slovenščini) ter »Dajte, dajte« Alda Kumarja, ki je med pevskimi zbori skoraj ponarodela. Kljub dežju se je pot nadaljevala na Velenjski grad, kjer so gostom predstavili bogate zbirke Muzeja Velenje. Presenetilo jih je, kako široko paleto zbirk premore muzej na razmeroma majhnem prostoru. Ker Velenja ne bi bilo brez rudarstva, smo jih popeljali še v podzemlje – v Muzej premogovništva Slovenije. Tam so jim vodiči rudarji s pristnim vodenjem približali rudarsko zgodbo, manjkala pa ni niti prava »knapovska« malica. Ob koncu dneva so se pevci obeh zborov sprostili in spoznali slovensko glasbeno dediščino. Folklorna skupina Koleda jim je predstavila tradicionalne plese, kar jim je prišlo še kako prav dan kasneje.
Predzadnji dan je bil namenjen pevskemu delu. Dopoldanske in popoldanske vaje v Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski so bile ključne za večerni koncert »Zven prijateljstva«. Združena zbora sta pod vodstvom nemške zborovodkinje Lili Track v uvodu zapela Beethovnovo »Radost od boga edina«. Večer je prijetno povezoval moderator Jože Volk, profesor slovenskega jezika na Gimnaziji Velenje, ki je kot nekdanji pevec tega zbora dogodek doživljal tudi zelo osebno. Poslušalce sta nagovorila direktor Šolskega centra Velenje gospod Janko Pogorelčnik in pomočnica ravnatelja gimnazije iz Esslingena gospa Gesine Enenkel. Sledila je glasba. Oba zbora sta predstavila raznolik in živahen program tako posamezno kot združeno. Poseben pečat je pustila improvizacija na Pahorjevo »Pa se sliš’«, ki so jo pevci istega dne pripravili pod vodstvom domačega zborovodje Uroša Jurgeca. Po uspešnem koncertu so se nastopajoči in gostitelji družili v klubu MAX, pogostili pa so jih dijaki Šole za storitvene dejavnosti ŠC Velenje.
Prehitro je prišlo petkovo jutro, ki je naznanjalo slovo. Pevci so si v slovo zapeli »Nehmt Abschied, Brüder / Sklenimo zdaj verigo«, nato pa še tradicionalno »Viva la Musica«. Melodija je napolnila hodnike gimnazije in odmevala še zunaj, kjer je neprekinjeno ponavljanje napeva razkrivalo, da se nihče ni želel posloviti.
Solze ob odhodu so pričale o iskrenih prijateljstvih, ki so se spletla v nekaj dneh, v srcih pa je odmeval refren pesmi: »Nasvidenje še kdaj!«
Uroš Jurgec in Jožica Plešnik, organizatorja
Foto: Peter Vrčkovnik
Povezava do videa: klikni
