Narava ni samoumevna in ni neuničljiva
Vsako leto 22. maja svet obeležuje mednarodni dan biotske raznovrstnosti, ki opozarja na pomen ohranjanja narave in vseh živih bitij, od katerih je odvisno življenje na Zemlji. Čeprav se zdi, da je narava nekaj stalnega in večnega, strokovnjaki opozarjajo, da številne rastlinske in živalske vrste izginjajo hitreje kot kdaj koli prej.
Biotska raznovrstnost pomeni pestrost življenja – različnih rastlin, živali, gliv, mikroorganizmov in njihovih življenjskih okolij. Prav ta raznolikost omogoča delovanje naravnih procesov, brez katerih človek ne bi mogel živeti: čista voda, rodovitna tla, opraševanje rastlin in uravnavanje podnebja.
Toda človek vse intenzivneje posega v naravo. Zaradi širjenja mest, izsekavanja gozdov, onesnaževanja in podnebnih sprememb številne vrste izgubljajo življenjski prostor. Posebej občutljive so žuželke opraševalke, dvoživke in vrste z mokrišč, katerih število se v zadnjih letih hitro zmanjšuje.
Slovenija velja za naravno raznoliko državo. Na majhnem prostoru se stikajo različni naravni svetovi – alpski, panonski, dinarski in sredozemski – zato pri nas najdemo izjemno veliko rastlinskih in živalskih vrst. Pomemben del ozemlja je vključen tudi v območja Nature 2000.
Kljub temu naravovarstveniki opozarjajo, da se stanje slabša. Izginjajo travniki, mokrišča se sušijo, vplivi podnebnih sprememb so vedno pogostejši. Vročinski valovi, suša in neurja spreminjajo okolje hitreje, kot se mu lahko številne vrste prilagodijo.
Ob letošnjem dnevu biotske raznovrstnosti bodo dijaki in drugi obiskovalci naravo lahko spoznavali na 4. festivalu Raznoživo, kjer jim bodo z delavnicami, predavanji, razstavami in interaktivnimi dejavnostmi približali svet rastlin, živali in ekosistemov ter poudarili pomen odgovornega odnosa do narave.
Mednarodni dan biotske raznovrstnosti zato ni le simbolni datum, temveč opozorilo, da človek brez narave ne more preživeti. Vsaka izginula vrsta pomeni izgubo dela občutljivega ravnovesja, ki ga je narava ustvarjala tisoče let.
Zato vprašanje tukaj in zdaj ni več, ali moramo naravo varovati, ampak koliko časa nam še ostaja, da jo ohranimo.
Piše: Patricija Grmek
