Oblikovalec kovin

TE ZANIMA POKLIC OBLIKOVALCA KOVIN?

Oblikovalec kovin opravlja raznolike naloge v obrtni dejavnosti ali industriji, kjer je zadolžen predvsem za izdelovanje posameznih kovinskih elementov, izdelkov, komponent ali konstrukcij.

 

Izdela jih ročno ali s pomočjo strojev, robotov ali računalnikov in na podlagi načrtov oz. tehničnih risb. Dela predvsem v podjetjih, ki oblikujejo, obdelujejo in preoblikujejo različne vrste kovinskih materialov.

 

Oblikovalec kovin izdeluje tehnološka orodja, predmete za vsakodnevno uporabo ali industrijske dele, polizdelke in kovinske izdelke. V obrtni dejavnosti izdeluje in popravlja tudi unikatne izdelke in strojne elemente.

 

Ker gre za natančno delo, mora oblikovalec kovin dobro poznati tehniško in tehnološko dokumentacijo, na podlagi katere načrtuje in izdela izdelek, hkrati pa pri tem skrbno nadzoruje delovni postopek, ki dandanes večinoma poteka na računalniško vodenih strojih. Velik del njegovih delovnih nalog se tako odvija pred računalniškim ekranom, kjer sledi in preverja podatke in parametre izdelka. Pozoren mora biti tudi na izbiro in obdelavo posameznih materialov in pri tem upoštevati njihove značilnosti.

 

Poklic oblikovalca kovin je tesno povezan s strojništvom, hidravliko, senzoriko, elektroniko in računalništvom. Pri delu mora oblikovalec kovin slediti varnostnim postopkom in ukrepom. Pomembno je tudi, da dokumentira faze načrtovanja, razvoja in proizvodnje izdelka.

 

Oblikovalec kovin

 

Kam na srednjo šolo, če želiš postati oblikovalec kovin?

 

Posameznik, ki želi opravljati poklic oblikovalca kovin, mora uspešno zaključiti srednješolski program za oblikovalca kovin-orodjarja. Po opravljenem programu lahko opravljaš delo na različnih delovnih mestih v različnih podjetjih kot izdelovalec, montažer, kontrolor ali popravljalec orodji in naprav. Možna je tudi zaposlitev v mehanski obdelavi, ki vključuje struženje, rezanje in brušenje.

 

Šolski center Velenje – Šola za strojništvo, geotehniko in okolje

Gimnazija in srednja šola Kočevje

Šolski center Celje – Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije

Šolski center Krško-Sevnica – Srednja šola Krško

Šolski center Nova Gorica – Strojna, prometna in lesarska šola

Šolski center Novo mesto – Srednja strojna šola

Šolski center Postojna – Srednja šola

Šolski center Ptuj – Strojna šola

Šolski center Ravne na Koroškem – Srednja šola

Šolski center Škofja Loka – Srednja šola za strojništvo

Šolski center Slovenske Konjice – Zreče – Srednja poklicna in strokovna šola Zreče

Strokovni izobraževalni center Ljubljana – Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad

Srednja šola Črnomelj

Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje

Tehniški center Maribor – Srednja strojna šola

Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota

 

Sorodni poklici:

 

Ključavničar

Operater na CNC-stroju

Strugar

Varilec

Strojni tehnik

Mehatronik operater

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Srednja trgovska in aranžerska šola Ljubljana

Srednja trgovska in aranžerska šola Ljubljana

Poklic se predstavi:

Veterinarski inšpektor

Veterinarski inšpektor

Smer se predstavi:

AVTOSERVISNI TEHNIK – PTI

AVTOSERVISNI TEHNIK – PTI

Novice iz uredništva:

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

Včasih se učenja lotiš, ker te snov res zanima.   Drugič te za mizo spravijo napovedano ocenjevanje, želja po dobri oceni ali občutek, da ne smeš razočarati drugih. V vseh primerih imaš razlog za učenje, vendar ne gre za enako vrsto motivacije.   Pri...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...