Policist pri opravljanju dela na terenu

ODGOVORNO IN NEPREDVIDLJIVO DELO POLICISTA

Delo policista ni omejeno na lovljenje storilcev kaznivih dejanj in nadzor prometa.

 

Policisti pomagajo ob prometnih nesrečah, iščejo pogrešane osebe, posredujejo pri nasilju in sporih, skrbijo za javni red ter zbirajo informacije o kaznivih dejanjih in prekrških.

 

Naloge se razlikujejo glede na enoto in delovno področje.

 

Policist na policijski postaji lahko opravlja patruljno delo, se odziva na klice občanov, nadzoruje promet, obravnava kršitve ter sodeluje pri preventivnih dejavnostih. Nekateri policisti se pozneje usmerijo v kriminalistično delo, varovanje državne meje, delo s službenimi psi, nadzor prometa, varovanje oseb in objektov ali druga specializirana področja.

 

Policist

 

Ob prihodu na kraj dogodka mora policist najprej ugotoviti, kaj se je zgodilo in ali je kdo v nevarnosti. Zavaruje območje, pomaga poškodovanim, se pogovori z udeleženci in pričami ter zbira podatke, ki so pomembni za nadaljnji postopek. V nekaterih primerih mora hitro ukrepati, drugje pa sta najpomembnejša umirjen pogovor in preprečevanje nadaljnjega spora.

 

Policist lahko pri svojem delu uporablja zakonsko določena pooblastila.

 

Med drugim lahko ugotavlja identiteto osebe, opravi varnostni pregled, začasno omeji gibanje ali uporabi prisilna sredstva, vendar le pod pogoji, ki jih določajo predpisi. Vsak poseg mora biti zakonit, strokoven in sorazmeren okoliščinam.

 

Pomemben del dela poteka tudi po končanem posredovanju. Policist mora zapisati ugotovitve, zbrati izjave, urediti dokaze ter pripraviti uradne zaznamke, zapisnike in druge dokumente. Natančno zapisani podatki so pomembni, ker se lahko pozneje uporabijo v nadaljnjih policijskih, prekrškovnih ali sodnih postopkih.

 

Policisti pogosto delajo v izmenah, ponoči, ob koncih tedna in praznikih. Pri delu se lahko srečujejo z nevarnimi, nepredvidljivimi ali čustveno zahtevnimi dogodki. Zato potrebujejo dobro telesno pripravljenost, sposobnost obvladovanja stresa, odločno in mirno komunikacijo ter pripravljenost na sodelovanje. Pomembno je tudi, da znajo ravnati z različnimi ljudmi brez predsodkov in tudi v napetih okoliščinah ohraniti nadzor nad svojim odzivom.

 

Policist

 

Pot do poklica policista v Sloveniji vodi prek prijave na razpis Policije in izbirnega postopka.

 

Ta vključuje preizkus telesnih zmogljivosti, psihološki in zdravniški pregled, razgovor z izbirno komisijo ter varnostno preverjanje. Kandidat mora izpolnjevati tudi formalne pogoje, določene v aktualnem razpisu.

 

Izbrani kandidati se zaposlijo v Policiji in vključijo v dveletni višješolski študijski program Policist na Višji policijski šoli v Policijski akademiji. Med izobraževanjem prejemajo pripravniško plačo, študij pa vključuje teoretično in praktično usposabljanje. Po uspešno končanem programu se z njimi predvidoma sklene pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, praviloma za delo na policijski postaji.

 

Poklic je primeren za posameznike, ki jih zanimajo varnost, pravo in delo z ljudmi, hkrati pa so pripravljeni sprejemati odgovorne odločitve v okoliščinah, ki jih ni vedno mogoče predvideti.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Zavod sv. Stanislava – Škofijska klasična gimnazija

Zavod sv. Stanislava – Škofijska klasična gimnazija

Poklic se predstavi:

Predmetni učitelj za glasbeno vzgojo

Predmetni učitelj za glasbeno vzgojo

Smer se predstavi:

GOZDARSKI TEHNIK – SSI

GOZDARSKI TEHNIK – SSI

Novice iz uredništva:

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

Včasih se učenja lotiš, ker te snov res zanima.   Drugič te za mizo spravijo napovedano ocenjevanje, želja po dobri oceni ali občutek, da ne smeš razočarati drugih. V vseh primerih imaš razlog za učenje, vendar ne gre za enako vrsto motivacije.   Pri...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...