Delo očesnega optika se ne konča pri izbiri primernega okvirja.
Izbrane leče mora natančno obrusiti in vstaviti v okvir, očala prilagoditi obrazu ter poskrbeti, da so udobna za uporabo.
Pri tem združuje tehnično znanje in ročne spretnosti z občutkom za estetiko ter delom z ljudmi.
Optik se s stranko najprej pogovori o tem, kdaj in za kaj bo očala uporabljala. Nekdo jih potrebuje predvsem za branje, drugi za vožnjo, delo z računalnikom, šport ali vsakodnevno uporabo. Pri izbiri očalnih leč zato niso pomembni samo podatki o dioptriji, temveč tudi posameznikove navade, potrebe in način življenja.
Očesni optik svetuje tudi pri izbiri okvirja.
Pri tem ne upošteva le njegovega videza, ampak preveri, ali se ujema z obliko obraza, ali je dovolj velik za izbrane leče ter ali pravilno sedi na nosu in za ušesi. Posebno pozornost nameni anatomskim meritvam, saj morajo biti očalne leče nameščene tako, da njihova optična središča ustrezajo položaju oči.
Ko so okvir in leče izbrani, se začne tehnični del izdelave očal. Optik izmeri potrebne podatke, označi položaj leč ter jih s posebnimi napravami obrusi v obliko izbranega okvirja. Nato jih vstavi v okvir in preveri, ali so pravilno nameščene. Že majhno odstopanje pri centriranju lahko vpliva na udobje in kakovost vida.
Preden stranka očala odnese, jih optik prilagodi njenemu obrazu. Nastavi nosnike in ročaje, preveri položaj okvirja ter poskrbi, da očala ne drsijo ali neprijetno pritiskajo. Stranki pojasni tudi, kako naj očala uporablja, čisti in shranjuje.
Delo očesnega optika se ne konča z izdelavo novih očal. Popravlja poškodovane okvirje, zamenjuje vijake in druge sestavne dele, ponovno nastavlja razrahljana očala ter po potrebi zamenja očalne leče. Pri delu uporablja merilne instrumente, naprave za brušenje in centriranje leč ter različna fina ročna orodja.
Foto: David Travis / Unsplash
Očesnega optika ne smemo zamenjevati z optometristom ali oftalmologom.
Optik se ukvarja predvsem s svetovanjem, izdelavo, prilagajanjem, vzdrževanjem in prodajo pripomočkov za vid. Optometrist je usposobljen za pregledovanje vidnih funkcij in določanje ustrezne korekcije, oftalmolog oziroma okulist pa je zdravnik specialist, ki diagnosticira in zdravi očesne bolezni.
Poklic združuje tehnično natančnost, ročne spretnosti, poznavanje optike in občutek za estetiko. Ker optik vsak dan dela s strankami, mora znati tudi poslušati njihove želje, jasno predstaviti možnosti ter jim pomagati poiskati primerno rešitev. Pomembni so dober vid, razlikovanje barv in svetlobe, potrpežljivost ter zanesljivost.
V Sloveniji izobraževanje poteka v štiriletnem srednjem strokovnem programu tehnik optik, ki se konča s poklicno maturo.
Izvaja ga Šolski center Rogaška Slatina, kjer poudarjajo, da je to edini tovrstni srednješolski program v Sloveniji. Dijaki spoznavajo očesno in fizikalno optiko, materiale, optične meritve, izdelavo očal ter praktične postopke obdelave. Po pridobljeni izobrazbi lahko očesni optik dela v optiki, optični delavnici ali podjetju, ki izdeluje in prodaja pripomočke za vid.
