Krovec med polaganjem strešne kritine na strehi

DELO KROVCA OD PRIPRAVE STREHE DO POLAGANJA KRITINE

Krovec izdeluje, prekriva in obnavlja strehe, ki stavbe varujejo pred dežjem, snegom, vetrom in drugimi vremenskimi vplivi.

 

Pri delu pripravlja strešno podlago, polaga kritino, namešča izolacijske sloje ter poskrbi, da je streha pravilno zatesnjena in varna.

 

Pred začetkom dela krovec pregleda načrte, izmeri površino strehe ter izračuna potrebno količino materiala. Preveri tudi stanje strešne konstrukcije in presodi, ali je podlaga primerna za namestitev nove kritine.

 

Nato pripravi streho za prekrivanje. Namesti zaščitne folije, letve in druge sloje, ki preprečujejo vdor vode ter pomagajo pri toplotni zaščiti stavbe. Pri delu mora upoštevati naklon strehe, obliko objekta in vrsto izbrane kritine.

 

Krovec

 

Krovec dela z opečnimi in betonskimi strešniki, pločevino, bitumenskimi materiali ter drugimi vrstami kritin.

 

Posamezne dele mora natančno razporediti in pritrditi, saj lahko že manjša napaka pozneje povzroči zamakanje.

 

Okoli dimnikov, strešnih oken in drugih odprtin izdela ustrezne zaključke. Sodeluje lahko tudi pri nameščanju žlebov, obrob ter elementov za prezračevanje strehe. Delo zato zahteva poznavanje osnov krovstva, kleparstva, tesarstva in izolacije.

 

Pomemben del poklica so pregledi, vzdrževanje in popravila starejših streh. Krovec poišče mesto zamakanja, zamenja poškodovano kritino ter popravi dele, ki so jih prizadeli veter, toča, sneg ali obraba.

 

Pri obnovah mora najprej oceniti stanje obstoječe strehe in ugotoviti, katere dele je mogoče ohraniti. Včasih zadostuje manjše popravilo, drugič pa je treba odstraniti staro kritino in streho prekriti na novo.

 

Krovec

 

Krovska dela potekajo na višini in v različnih vremenskih razmerah.

 

Poleti je streha lahko močno segreta, delo pa otežujejo tudi veter, mraz in nenadne spremembe vremena. Ob dežju, močnem vetru ali drugih nevarnih razmerah dela ni mogoče varno opravljati.

 

Krovec uporablja lestve, odre, dvižne naprave, varnostne pasove in drugo zaščitno opremo. Ker prenaša material, se vzpenja in pogosto dela v prisilnih položajih, potrebuje dobro telesno pripravljenost, ravnotežje in spretnost.

 

Pri tem poklicu so pomembni natančnost, odgovornost in prostorska predstavljivost. Krovec mora razumeti tehnične načrte, pravilno uporabljati merilno in ročno orodje ter znati sodelovati z drugimi izvajalci na gradbišču.

 

Strah pred višino je lahko velika ovira. Delo zahteva stalno zbranost, saj lahko nepazljiv korak ogrozi delavca ali ljudi pod streho. Pomembno je tudi dosledno upoštevanje pravil varnosti pri delu.

 

V Sloveniji je poklic povezan s triletnim programom srednjega poklicnega izobraževanja Klepar – krovec.

 

Izobraževanje združuje praktično usposabljanje z znanjem o strešnih kritinah, pločevini, tehničnem risanju, materialih in varnem delu na višini. Po končanem izobraževanju se lahko krovec zaposli v krovskem, kleparskem ali gradbenem podjetju. Z izkušnjami lahko prevzame zahtevnejša dela, vodi skupino izvajalcev ali ob izpolnjevanju pogojev začne samostojno dejavnost.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci

Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci

Poklic se predstavi:

Karierni svetovalec

Karierni svetovalec

Smer se predstavi:

TEHNIK ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ – SSI

TEHNIK ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ – SSI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...