Primerjanje z drugimi

ZAKAJ SE PRIMERJAMO Z DRUGIMI – IN KAKO TO VPLIVA NA NAS?

Se ti kdaj zgodi, da opazuješ druge in imaš občutek, da jim gre bolje kot tebi?

 

Da so bolj samozavestni, bolj uspešni, bolj priljubljeni ali da se v svoji koži preprosto znajdejo bolje kot ti?

 

Morda se to zgodi v šoli, na hodniku, med poukom ali na družbenih omrežjih.

 

Primerjanje z drugimi je nekaj, kar vsi kdaj doživimo. Do neke mere je povsem naravno, težava pa nastane, ko začneš verjeti, da si zaradi tega, kar nisi, manj vreden_na kot drugi. Zato je pomembno, da se ob takšnih občutkih ustaviš in si priznaš, da tvoja vrednost ni odvisna od tega, kako uspešen ali samozavesten je nekdo drug. Vsakdo ima svoj tempo, svoje okoliščine in svojo zgodbo – tudi ti.

 

Primerjanje z drugimi

 

Zakaj se primerjamo z drugimi?

 

Že od otroštva opazujemo druge, da bi bolje razumeli sebe. Primerjanje je do določene mere nekaj povsem običajnega, saj nam pomaga pri učenju, razumevanju, krepitvi samopodobe. Težava nastane, kadar primerjanje postane merilo vrednosti ali ko se začne dogajati avtomatsko in brez razmisleka. Pogosto primerjamo svoje dvome in negotovosti z navidezno samozavestjo drugih – a vidimo le tisto, kar pokažejo navzven. In zato primerjava pogosto ni resnična, pa tudi ne pravična.

 

Primerjanje z drugimi

 

Ko primerjanje z drugimi začne vplivati na tvoje počutje

 

Če se pogosto primerjamo z drugimi, se lahko začnejo pojavljati občutki manjvrednosti, zavisti ali dvoma vase. Včasih postanemo tišji, bolj zadržani, se umikamo ali pa se trudimo ugajati in dokazovati nekaj, kar pravzaprav ne izhaja iz nas. Primerjanje lahko postopoma zamegli pogled na tisto, kar v resnici imamo in kdo smo. To ne pomeni, da je s tabo kaj narobe. Pomeni samo, da nekaj doživljaš – in da si zaslužiš, da se ob tem ne obsojaš.

 

Primerjanje z drugimi

 

Kaj lahko narediš, ko te primerjanje izčrpava?

 

Če opaziš, da te primerjanje z drugimi spravlja v slabo voljo, se lahko ustaviš in pogledaš, kje se to najpogosteje dogaja. So to določeni ljudje, profili na družbenih omrežjih, pogovori? Morda pomaga, da si vzameš nekaj razdalje – tudi samo za nekaj dni.

 

Lahko si zapišeš stvari, ki jih pri sebi ceniš. Ne zato, da bi se počutil_a popolno, ampak zato, da se spomniš, kdo si, ko ne opazuješ nikogar drugega.

 

In če imaš občutek, da si se v primerjanju izgubil_a, je pogovor vedno možnost. S svetovalno službo, s prijateljem, s komerkoli, ki te zna poslušati brez sodbe.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Gimnazija Šentvid

Gimnazija Šentvid

Poklic se predstavi:

Infektolog

Infektolog

Smer se predstavi:

ZDRAVSTVENA NEGA – SSI

ZDRAVSTVENA NEGA – SSI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...