Se ti kdaj zgodi, da opazuješ druge in imaš občutek, da jim gre bolje kot tebi?
Da so bolj samozavestni, bolj uspešni, bolj priljubljeni ali da se v svoji koži preprosto znajdejo bolje kot ti?
Morda se to zgodi v šoli, na hodniku, med poukom ali na družbenih omrežjih.
Primerjanje z drugimi je nekaj, kar vsi kdaj doživimo. Do neke mere je povsem naravno, težava pa nastane, ko začneš verjeti, da si zaradi tega, kar nisi, manj vreden_na kot drugi. Zato je pomembno, da se ob takšnih občutkih ustaviš in si priznaš, da tvoja vrednost ni odvisna od tega, kako uspešen ali samozavesten je nekdo drug. Vsakdo ima svoj tempo, svoje okoliščine in svojo zgodbo – tudi ti.
Zakaj se primerjamo z drugimi?
Že od otroštva opazujemo druge, da bi bolje razumeli sebe. Primerjanje je do določene mere nekaj povsem običajnega, saj nam pomaga pri učenju, razumevanju, krepitvi samopodobe. Težava nastane, kadar primerjanje postane merilo vrednosti ali ko se začne dogajati avtomatsko in brez razmisleka. Pogosto primerjamo svoje dvome in negotovosti z navidezno samozavestjo drugih – a vidimo le tisto, kar pokažejo navzven. In zato primerjava pogosto ni resnična, pa tudi ne pravična.
Ko primerjanje z drugimi začne vplivati na tvoje počutje
Če se pogosto primerjamo z drugimi, se lahko začnejo pojavljati občutki manjvrednosti, zavisti ali dvoma vase. Včasih postanemo tišji, bolj zadržani, se umikamo ali pa se trudimo ugajati in dokazovati nekaj, kar pravzaprav ne izhaja iz nas. Primerjanje lahko postopoma zamegli pogled na tisto, kar v resnici imamo in kdo smo. To ne pomeni, da je s tabo kaj narobe. Pomeni samo, da nekaj doživljaš – in da si zaslužiš, da se ob tem ne obsojaš.
Kaj lahko narediš, ko te primerjanje izčrpava?
Če opaziš, da te primerjanje z drugimi spravlja v slabo voljo, se lahko ustaviš in pogledaš, kje se to najpogosteje dogaja. So to določeni ljudje, profili na družbenih omrežjih, pogovori? Morda pomaga, da si vzameš nekaj razdalje – tudi samo za nekaj dni.
Lahko si zapišeš stvari, ki jih pri sebi ceniš. Ne zato, da bi se počutil_a popolno, ampak zato, da se spomniš, kdo si, ko ne opazuješ nikogar drugega.
In če imaš občutek, da si se v primerjanju izgubil_a, je pogovor vedno možnost. S svetovalno službo, s prijateljem, s komerkoli, ki te zna poslušati brez sodbe.
