Wikipedia

WIKIPEDIA: NAJVEČJA ENCIKLOPEDIJA V ZGODOVINI

Ko potrebujemo hiter odgovor, skoraj vedno kliknemo na Wikipedijo.

 

Tam najdemo vse – od zgodovine stare Grčije do najnovejših popkulturnih fenomenov.

 

Toda Wikipedia sama ima prav tako zanimivo zgodbo. Tukaj je nekaj dejstev, ki jih morda še ne poznaš.

 

Wikipedia

 

Skromni začetki

 

Wikipedia je nastala januarja 2001. Na začetku je bila povsem prazna, a že v prvem mesecu so prostovoljci ustvarili nekaj tisoč člankov. Danes jih je v vseh jezikih skupaj že več kot 60 milijonov, kar Wikipedio uvršča med največje projekte znanja v zgodovini.

 

Kdor želi, lahko prispeva

 

Posebnost Wikipedie je, da jo lahko ureja praktično vsakdo. To pomeni, da se članki stalno razvijajo in dopolnjujejo. Seveda obstajajo tudi moderatorji, ki pazijo, da vsebine ostanejo čim bolj zanesljive. Prav zaradi te odprtosti je Wikipedia edinstvena – združuje poglede ljudi z vsega sveta.

 

Enciklopedija v več kot 300 jezikih

 

Angleška različica je največja, a Wikipedia obstaja v več kot 300 jezikih. Nekatere različice imajo milijone člankov, druge le nekaj tisoč. Tako lahko ljudje do znanja dostopajo v svojem jeziku, pa naj bo to slovenščina ali celo jeziki z zelo malo govorcev.

 

Slovenska Wikipedia

 

Slovenska različica Wikipedie se je začela leta 2002 in danes šteje že skoraj 190.000 člankov. Čeprav je manjša od angleške, je pomemben vir znanja za šole, študente in vse, ki raje berejo v slovenščini.

 

Brez reklam

 

Za razliko od večine velikih spletnih strani na Wikipedii ne vidiš oglasov. Projekt se financira skoraj izključno z donacijami uporabnikov in dobrodelnih organizacij. To pomeni, da ostaja brezplačna in dostopna za vse.

 

Wikipedia

 

Priznanje znanstvene in kulturne skupnosti

 

Wikipedia je skozi leta prejela številna priznanja. Leta 2015 je prejela nagrado Erasmus za širjenje znanja. Leta 2017 pa je bila celo nominirana za Nobelovo nagrado za mir, saj spodbuja sodelovanje in dostop do informacij po vsem svetu.

 

Največja enciklopedija v zgodovini

 

Če pogledamo številke, je Wikipedia največja enciklopedija v zgodovini človeštva. Nobena prejšnja zbirka znanja se ne more primerjati z njenim obsegom. In kar je najbolj osupljivo: vse to so ustvarili ljudje prostovoljno, brez plačila.

 

Nenavadna dejstva o Wikipedii

 

Poleg uradnih podatkov ima Wikipedia tudi zabavno plat:

 

  • Najdaljši članki so običajno seznami, na primer “Seznam epizod Pokémonov”, ki je dolg kot roman.
  • Najbolj urejani članki so pogosto politični – med rekorderji so strani o Georgeu W. Bushu, Baracku Obami in Donaldu Trumpu.
  • Obstaja celo zbirka z naslovom “Unusual articles” (Nenavadni članki), kjer najdeš članke o filozofiji krompirja in najbolj osamljenem drevesu na svetu.
  • Zgodovina Wikipedie pozna tudi nekaj legendarnih “vandalizmov” – primeri, ko so ljudje v članke dodajali absurdne trditve, kot so namišljene vojne ali izmišljeni dogodki. Moderatorji jih hitro odstranijo, a nekatere so postale del Wikipedijine folklore.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma – Srednja šola za gostinstvo in turizem

Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma – Srednja šola za gostinstvo in turizem

Poklic se predstavi:

Misijonar

Misijonar

Smer se predstavi:

STROJNI TEHNIK – PTI

STROJNI TEHNIK – PTI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...