7. aprila obeležujemo svetovni dan zdravja, ki letos poteka pod geslom »Zdravi začetki, svetla prihodnost«.
Letošnja kampanja Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) opozarja na pomen zdravega začetka življenja – predvsem za matere, novorojenčke in otroke.
Čeprav je letošnja tema usmerjena predvsem v zgodnje življenjsko obdobje, pa je to tudi odlična priložnost, da mladi razmislimo o svojem zdravju in kako lahko sami vplivamo nanj.
Malo zgodovine
Svetovni dan zdravja obeležujemo vsako leto 7. aprila, na dan ustanovitve Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) leta 1948. Prvič so ta dan praznovali leta 1950, od takrat pa se kampanja vsako leto osredotoča na drugo aktualno zdravstveno temo – vse od nalezljivih bolezni in duševnega zdravja do okolja in zdravstvene enakosti.
Namen dneva je ozaveščanje, spodbujanje ukrepov in opominjanje, da je zdravje temelj človekovega dostojanstva in razvoja – ne glede na starost, spol ali kraj bivanja.
Zakaj je skrb za zdravje pomembna že v mladosti?
Veliko ljudi začne zdravje jemati resno šele takrat, ko se pojavijo težave. V resnici pa se osnove zdravja postavljajo že zelo zgodaj. Mladost je čas, ko se oblikujejo življenjske navade – prehranjevanje, gibanje, način, kako se spoprijemamo s stresom, naša spalna rutina, odnosi in tudi skrb za duševno zdravje.
Zdravje namreč ni le odsotnost bolezni, ampak je tudi dobro počutje v telesu in glavi, občutek varnosti in podpore v okolju ter dostop do informacij, pomoči in storitev, ko jih potrebujemo.
Kako lahko mladi skrbimo za svoje zdravje?
Prehrana
Redna, raznolika in uravnotežena prehrana je temelj. Zmanjšaj količino sladkih pijač, jej več sadja, zelenjave in ne pozabi na zajtrk.
Gibanje
Priporoča se vsaj 60 minut zmerne telesne dejavnosti na dan. Telesna dejavnost ni samo športni trening – šteje tudi sprehod, kolo, ples v sobi ali metanje žoge na igrišču.
Spanje
Mladostniki potrebujemo vsaj 8–10 ur spanja na noč. Spanje vpliva na zbranost, čustveno ravnovesje in imunski sistem.
Duševno zdravje
Pogovor pomaga. Če si v stiski, se obrni na prijatelja, starše, svetovalno službo ali strokovnjake. Biti »v redu« ni vedno samoumevno – in prav je, da si poiščeš pomoč.
Digitalno ravnovesje
Pametni telefoni, družbena omrežja in neprestana povezanost lahko škodijo, če z njimi pretiravamo. Vzemi si čas brez ekranov – možgani ti bodo hvaležni.
