Besede

SVET SKOZI BESEDE, KI JIH NE MOREMO PREVESTI

Jezik nam omogoča, da izražamo misli, občutke in izkušnje – a včasih tudi najboljši besednjak preprosto ne zadošča.

 

Obstajajo trenutki in stanja, ki jih vsi poznamo, pa zanje nimamo prave besede.

 

V različnih jezikih po svetu najdemo izraze, ki na presenetljivo natančen način opišejo točno določena čustva ali situacije – od občutka ob pogledu na zvezdnato nebo do nerodne tišine, ko pozabiš ime sogovornika.

 

Spoznaj svet skozi besede, ki odkrivajo, kako različno dojemamo svet – in kako podobni smo si kljub vsem razlikam.

 

Kilig (filipinščina)

 

Nežno vznemirjenje, ki ga občutimo ob romantičnem trenutku – ko nas nekdo pogleda, se nasmehne ali se nas po naključju dotakne.
Občutek zaljubljenosti, ujete v eni sami besedi.

 

Fernweh (nemščina)

 

Hrepenenje po daljnih krajih, tudi če ne vemo točno, kam bi šli.
Nasprotje domotožja – želja po odkrivanju neznanega.

 

Besede

 

Jayus (indonezijščina)

 

Šala, ki je tako nesmiselna ali nerodna, da se ji prav zato smejimo.
Izraz za tisti nenamerni humor, ki sproži smeh v najbolj resnih trenutkih.

 

Cafuné (portugalščina)

 

Nežno božanje nekoga po laseh, kot izraz nežnosti, tolažbe ali skrbi.
Intimen trenutek, ki pove več kot besede.

 

Yūgen (japonščina)

 

Občutek tihega občudovanja ob nečem skrivnostno lepem – na primer ob pogledu na zvezdnato nebo ali ob poslušanju globoko ganljive glasbe.
Beseda, ki govori o lepoti onkraj razlage.

 

Besede

 

Iktsuarpok (inuitščina)

 

Nemiren občutek, ko večkrat zapored preverjamo, ali je nekdo že prispel.
Pogosto v povezavi s pričakovanjem obiska, sporočila ali pomembnega trenutka.

 

Schadenfreude (nemščina)

 

Tiho zadovoljstvo, ki ga občutimo ob tuji nerodnosti ali neuspehu.
Morda neprijetno za priznati, a pogosto zelo človeško.

 

Saudade (portugalščina)

 

Globoko, pogosto melanholično hrepenenje po nečem ali nekom, ki ga ni več – ali pa ni nikoli zares bil.
Beseda, ki vsebuje spomin, izgubo in lepoto v enem.

 

Besede

 

Wabi-sabi (japonščina)

 

Filozofija sprejemanja nepopolnosti in minljivosti kot dela lepote.
Gre za pogled na svet, ki v ospredje postavlja naravno, tiho in nepopolno.

 

Meraki (grščina)

 

Ko v nekaj vložimo svojo energijo, srce in dušo – bodisi gre za umetniško delo, kuhanje ali vsakdanje opravilo.
Beseda za ustvarjanje z notranjo predanostjo.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Šolski center Ravne na Koroškem – Gimnazija

Šolski center Ravne na Koroškem – Gimnazija

Poklic se predstavi:

Vodja hotelske recepcije

Vodja hotelske recepcije

Smer se predstavi:

FRIZERSKI TEHNIK – PTI

FRIZERSKI TEHNIK – PTI

Novice iz uredništva:

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

Včasih se učenja lotiš, ker te snov res zanima.   Drugič te za mizo spravijo napovedano ocenjevanje, želja po dobri oceni ali občutek, da ne smeš razočarati drugih. V vseh primerih imaš razlog za učenje, vendar ne gre za enako vrsto motivacije.   Pri...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...