V vsakdanjih situacijah se pogosto zdi, da imajo naše misli svoje življenje.
Med učenjem, zvečer pred spanjem ali v tišini se v glavi pojavijo vprašanja, ki jih ni mogoče kar tako ustaviti. Kar naj bi bilo razmišljanje, se hitro spremeni v občutek, da je vse treba premisliti večkrat.
Sčasoma takšno premlevanje postane naporno. Namesto da bi pomagalo pri odločitvah, jih začne oteževati in jemati energijo.
Zakaj se to zgodi in kako si lahko pomagamo?
Ko razmišljanje ne pomaga več
Razmišljanje je sicer koristno. Pomaga nam, da se odločamo, načrtujemo in razumemo svet okoli sebe. Težava nastane, ko se misli začnejo ponavljati in ne vodijo nikamor.
Takrat se pogosto ujamemo v ista vprašanja: kaj če se odločim narobe, kaj če bom komu v breme, kaj če bo šlo vse narobe. Namesto da bi razmišljanje pomagalo, nam naše misli začnejo jemati energijo in povzročati še več dvoma.
Psihologi temu pravijo premlevanje ali ruminiranje – ko se misli vrtijo v krogu, brez jasnega zaključka.
Zakaj včasih “preveč razmišljamo”?
V srednji šoli se veliko stvari dogaja hkrati. Ocene, odnosi, pričakovanja doma, primerjanje z drugimi in vprašanja o prihodnosti. Možgani imajo občutek, da morajo biti ves čas pripravljeni, tudi takrat, ko ni nobene nujne situacije.
Zato se misli težko umirijo, še posebej zvečer ali pred pomembnimi dogodki. Telo je sicer na varnem, glava pa je v stanju pripravljenosti.
Zakaj so odločitve pri tem tako naporne
Ko preveč razmišljamo, se tudi majhne odločitve zdijo velike. Vsaka možnost ima preveč “kaj pa če” scenarijev. Namesto občutka olajšanja se pojavi strah, da bomo izbrali narobe. Zato se veliko ljudi začne odločanju izogibati ali ga prelagati. To kratkoročno zmanjša napetost, dolgoročno pa jo pogosto še poveča.
Kaj lahko pomaga, ko se misli ne ustavijo
Pomembno je najprej prepoznati, da niso vse misli enako koristne. Če se iste skrbi ponavljajo brez novih odgovorov, to ni več reševanje problema.
Nekaterim pomaga, da misli zapišejo in jih s tem vsaj za trenutek spravijo iz glave. Drugim pomaga gibanje ali kratka prekinitev, ki preusmeri pozornost iz glave v telo. Pomembno je tudi sprejeti, da vseh stvari ni mogoče razmisliti do konca – in da je to v redu.
Če imaš občutek, da te razmišljanje izčrpava, vpliva na spanje, učenje ali odnose, je smiselno, da se o tem z nekom pogovoriš. To je lahko svetovalna delavka na šoli, psiholog ali odrasla oseba, ki ji zaupaš. Pogovor pogosto pomaga že zato, ker misli niso več ujete samo v tvoji glavi.
