Ko se bliža zima, se nekatere živali umaknejo v svoja zavetja in tam preživijo več mesecev.
Vendar zimsko spanje ni povsem takšno kot običajen počitek. V telesu živali se namreč zgodijo spremembe, ki jim omogočajo preživetje v obdobju, ko je hrane malo, temperature pa so nizke.
Zimsko spanje ni običajno spanje
Med zimskim spanjem oziroma hibernacijo se presnova živali močno upočasni. Znižajo se telesna temperatura, srčni utrip in hitrost dihanja, zato telo porablja bistveno manj energije kot običajno.
Pri nekaterih vrstah so spremembe tako izrazite, da lahko mine precej časa med posameznimi vdihi. Živali v tem stanju niso preprosto zaspane, temveč njihovo telo deluje v posebnem, energijsko varčnem načinu.
Medvedi pravzaprav ne spijo tako globoko
Čeprav so medvedi najbolj znani predstavniki zimskega spanja, se njihovo prezimovanje razlikuje od hibernacije manjših sesalcev.
Njihova telesna temperatura se zniža precej manj kot pri številnih drugih živalih, ki hibernirajo, zato se lahko ob nevarnosti razmeroma hitro prebudijo. Kljub temu lahko v brlogu preživijo več mesecev brez hrane in vode. Energijo pridobivajo iz maščobnih zalog, njihovo telo pa ima tudi posebne mehanizme, ki med dolgotrajnim mirovanjem preprečujejo izrazito izgubo mišične in kostne mase.
Netopirje lahko prebujanje izčrpa
Nekatere vrste netopirjev zimo preživijo v jamah in drugih hladnih, mirnih zavetjih. Med hibernacijo se njihova poraba energije izjemno zmanjša, vendar se tudi netopirji občasno prebudijo.
Prebujanje zahteva veliko energije, saj morajo telo ponovno ogreti na običajno temperaturo. Če se to zgodi prepogosto, lahko prehitro porabijo maščobne zaloge, ki jih potrebujejo za preživetje zime. Prav zato je pomembno, da jih v prezimovališčih ne vznemirjamo.
Nekatere žabe lahko preživijo zamrznitev
Severnoameriška gozdna žaba (Rana sylvatica) ima eno najbolj nenavadnih prilagoditev na zimo. Ko se temperature spustijo pod ledišče, lahko velik del vode v njenem telesu zamrzne, srce pa začasno preneha biti.
Pri tem led nastaja predvsem zunaj celic, medtem ko jih pred poškodbami ščitijo posebne snovi, med katerimi ima pomembno vlogo glukoza. Žaba lahko tako preživi tudi zamrznitev več kot polovice vode v svojem telesu. Ko se temperature ponovno zvišajo, se odtali, srce začne spet biti in njeni življenjski procesi se obnovijo.
Zimsko spanje ni vedno neprekinjeno
Predstava, da živali jeseni zaspijo in se prebudijo šele spomladi, ne drži povsem. Številne vrste med hibernacijo prehajajo med obdobji globoke otrplosti in kratkimi prebujenji.
Med prebujanjem se pospešita dihanje in srčni utrip, telesna temperatura pa se ponovno zviša. Takšne prekinitve porabijo precej energije, vendar so običajen del hibernacije pri številnih sesalcih. Zakaj se živali občasno prebujajo, znanstveniki še niso povsem pojasnili.
Tudi kače imajo svoj način prezimovanja
Kače in drugi plazilci so odvisni od toplote iz okolja, zato se na zimski mraz odzivajo drugače kot sesalci. Njihovo obdobje zimske neaktivnosti imenujemo brumacija.
Med brumacijo se presnova upočasni in živali večinoma ne jedo, vendar se lahko ob toplejšem vremenu ponovno premaknejo ali zapustijo zavetje. Nekatere vrste kač prezimujejo tudi v skupinah, saj jim skupna podzemna zavetja omogočajo zaščito pred nizkimi temperaturami.
