Delfini imajo sposobnosti, ki bi pri človeku zvenele kot supermoči.
Z zvokom se orientirajo in iščejo plen, med spanjem ohranijo dejavno polovico možganov ter druge delfine prepoznajo po značilnih žvižgih.
Vsaka od teh sposobnosti jim pomaga preživeti v svetu, ki je povsem drugačen od našega.
Delfini znajo “žvižgati”
Velike pliskavke razvijejo značilen žvižg, po katerem jih lahko prepoznajo drugi delfini. Raziskovalci mu pravijo podpisni žvižg. Drugi delfini ga lahko posnemajo, kadar želijo pritegniti pozornost določenega posameznika.
Primerjava z osebnimi imeni je nekoliko poenostavljena, vendar precej dobro opiše njegovo vlogo. Raziskave so pokazale, da se delfini na posnetek svojega podpisnega žvižga odzovejo drugače kot na druge žvižge.
Med spanjem počiva samo polovica njihovih možganov
Delfin med spanjem ne izklopi celotnih možganov. Ena polovica počiva, druga pa ostane dovolj dejavna, da žival nadzoruje dihanje, spremlja okolico in občasno priplava na površje. Pozneje se vlogi zamenjata. Na tak način lahko delfin počiva, ne da bi pri tem povsem izgubil nadzor nad dogajanjem okoli sebe.
Na vsak vdih morajo pomisliti
Ljudje dihamo samodejno, tudi med globokim spanjem. Pri delfinih je dihanje bolj zavestno. Po zrak morajo priplavati na površje in vdihniti skozi dihalno odprtino na vrhu glave.
Prav zato je spanje s polovico dejavnih možganov tako pomembno. Če bi delfin med spanjem popolnoma izgubil zavest, ne bi mogel pravočasno priplavati po zrak.
Svet zaznavajo tudi z zvokom
Delfini pri orientaciji in iskanju hrane uporabljajo eholokacijo. Oddajajo kratke klice in poslušajo njihov odmev. Glede na to, kako hitro in na kakšen način se zvok vrne, lahko ugotovijo, kje je predmet, kako daleč je in kako velik je.
Ta sposobnost je posebej uporabna v temni ali motni vodi, kjer samo vid ni dovolj. Zvok uporabljajo tudi pri iskanju rib in drugega plena.
Pri lovu znajo sodelovati
Delfini hrane ne iščejo vedno sami. Skupina lahko jato rib obkroži in jo stisne na manjši prostor, nato pa se posamezni delfini izmenjujejo pri lovljenju plena.
Nekatere skupine razvijejo posebne načine lova, ki so prilagojeni njihovemu okolju. Mlajši delfini se teh spretnosti učijo z opazovanjem drugih članov skupine.
Rib ne prežvečijo
Delfini imajo zobe, vendar jih ne uporabljajo za žvečenje hrane. Z njimi zgrabijo ribo, nato pa jo običajno pogoltnejo celo. Pogosto jo obrnejo z glavo naprej. Tako zmanjšajo možnost, da bi se plavuti ali bodice zataknile v njihovem grlu.
Njihove skupine se ves čas spreminjajo
Delfini so družabni, vendar ne živijo nujno vse življenje v isti skupini. Posamezniki se lahko za nekaj časa združijo, nato ločijo in pozneje pridružijo drugim.
Med seboj se igrajo, sodelujejo, dotikajo in včasih tudi spopadajo. Njihovi odnosi so lahko dolgotrajni in zapleteni, zato podoba delfina kot vedno prijazne živali ni povsem točna.
Orka je pravzaprav največji delfin
Čeprav ji pogosto rečemo kit ubijalec, orka spada v družino delfinov. Je njen največji predstavnik.
Tako kot drugi delfini je zelo družabna, uporablja različne glasove in živi v skupinah. Posamezne skupine ork imajo svoje načine sporazumevanja ter različne strategije iskanja hrane.
Največ nevarnosti jim povzroča človek
Delfine ogrožajo zapletanje v ribiško opremo, trki s plovili, onesnaženje, poškodovanje življenjskega okolja in podvodni hrup. Hranjenje prostoživečih delfinov je prav tako lahko škodljivo, saj se začnejo približevati ljudem in plovilom ter opuščati naravne načine iskanja hrane. Pri opazovanju v naravi jim je najbolje pustiti dovolj prostora in jim dovoliti, da sami določijo smer gibanja.
