Nekateri vonji nas lahko v sekundi prestavijo nekam drugam.
Vonj po morju, po babičini kuhinji, po določeni kremi za sončenje, po sveže opranem perilu ali po dežju na vročem asfaltu.
Včasih se spomnimo kraja, včasih osebe, včasih pa samo občutka, ki ga sploh ne znamo dobro razložiti.
Vonj je poseben prav zato, ker ni samo nekaj, kar zaznamo. Pogosto je povezan s spomini in razpoloženjem.
Vonj in spomin sta močno povezana
Vonji imajo posebno pot do naših možganov. Ko nekaj zavohamo, signal iz nosu potuje v vohalni betič, nato pa se hitro poveže z deli možganov, ki sodelujejo pri čustvih in spominu. Med njimi sta amigdala, ki je pomembna za čustvene odzive, in hipokampus, ki pomaga oblikovati spomine.
Zato vonj pogosto ne prikliče samo informacije, ampak tudi občutek. Vonj po določeni hrani nas lahko spomni na otroštvo, parfum na osebo, vonj po morju pa na počitnice. Možgani vonj povežejo z okoljem, ljudmi in čustvi, ki so bila prisotna takrat, ko smo ta vonj prvič ali večkrat doživeli.
Zakaj so vonji pogosto tako čustveni?
Vonji so pogosto čustveni zato, ker se v možganih hitro povežejo z limbičnim sistemom, ki sodeluje pri čustvih, motivaciji in spominu. Ko določen vonj zaznamo večkrat v podobnem okolju ali ob isti osebi, se med vonjem, krajem in občutkom ustvari povezava. Možgani si zato ne zapomnijo samo vonja, ampak tudi okoliščine, v katerih se je pojavil.
Če je bil vonj povezan z nečim prijetnim, nas lahko kasneje pomiri ali razveseli. Če je bil povezan z neprijetno izkušnjo, pa lahko sproži nelagodje, tudi če se razloga ne spomnimo takoj. Vonj tako deluje kot sprožilec: v možganih aktivira spomin in čustveni odziv, ki sta se nekoč povezala z njim.
Zakaj se nekateri spomini vrnejo šele ob vonju?
Včasih se spomin ne pojavi takrat, ko se zavestno trudimo, ampak šele ob pravem sprožilcu. Določen vonj lahko aktivira povezave, ki jih že dolgo nismo uporabili. Zato se lahko nenadoma spomnimo prizora, osebe ali obdobja, čeprav prej o tem sploh nismo razmišljali.
To se zgodi zato, ker spomini niso shranjeni kot ena sama slika, ampak kot mreža različnih informacij. V njej so lahko prostor, zvoki, ljudje, razpoloženje in tudi vonj. Ko se ponovno pojavi eden od teh delov, lahko možgani lažje “odprejo” celoten spomin. Zato nas vonj po določeni kremi, hrani ali prostoru včasih preseneti bolj kot fotografija.
