V noči s sobote, 24. oktobra, na nedeljo, 25. oktobra 2026, bomo ob 3. uri kazalce premaknili nazaj na 2. uro.
Spali bomo lahko eno uro dlje, zvečer pa se bo stemnilo prej. V Sloveniji se bo končal poletni čas in znova bo začel veljati srednjeevropski oziroma standardni čas.
Od kod pa sploh izvira zamisel, da bi dvakrat na leto prestavljali ure?
Kaj s premikanjem ure dosežemo?
S premikanjem ure ne pridobimo več dnevne svetlobe. Kazalce prestavimo zato, da bi svetli del dneva bolje uskladili z urnikom šole, dela in prostega časa.
Poleti Sonce vzide zgodaj, zato mnogi del svetlega jutra prespimo. S pomladnim premikom ure se naše obveznosti začnejo eno uro prej glede na sončni vzhod, čeprav na urniku ostanejo zapisane iste ure. Tako nam po pouku ali službi ostane več dnevne svetlobe.
Jeseni se vrnemo na standardni čas, ki mu običajno pravimo zimski čas. Sončni vzhod in zahod sta po uri zgodnejša. Če bi poletni čas ohranili tudi pozimi, bi se zjutraj zdanilo eno uro pozneje kot ob sedanji ureditvi.
Kako se je začelo premikanje ure?
Leta 1895 je sezonski premik ure predlagal novozelandski naravoslovec George Hudson. Po službi je zbiral žuželke in želel si je več svetlobe za svoje raziskovanje. Predlagal je, da bi ure spomladi premaknili kar za dve uri. Njegov predlog takrat ni bil sprejet.
Za podobno zamisel se je pozneje zavzemal britanski gradbenik William Willett. Leta 1907 je izdal knjižico The Waste of Daylight, v kateri je opozarjal, da ljudje poleti prespijo velik del svetlega jutra, po koncu delovnega dne pa jim zmanjkuje svetlobe za prosti čas.
Tudi njegov načrt se je razlikoval od današnjega. Ure bi aprila štiri nedelje zapored premaknili za dvajset minut naprej, skupaj za osemdeset minut. Jeseni bi jih postopoma vrnili nazaj. Willett je za predlog več let iskal podporo, vendar uvedbe poletnega časa v Veliki Britaniji ni dočakal.
Kako se je premikanje ure razširilo?
Leta 1916, med prvo svetovno vojno, sta Nemčija in Avstro-Ogrska uvedli poletni čas na svojem celotnem ozemlju. Z boljšim izkoriščanjem dnevne svetlobe sta želeli zmanjšati porabo goriv za umetno razsvetljavo. Kmalu so sledile tudi druge države.
Ureditev se nato ni povsod obdržala. Države so jo opuščale in znova uvajale, poletni čas pa se je v Evropi ponovno razširil med energetsko krizo v sedemdesetih letih.
Države so ure prestavljale ob različnih datumih, kar je zapletalo predvsem čezmejni promet in poslovanje. Od leta 1980 so z evropskimi pravili postopoma usklajevali začetek in konec poletnega časa. Danes v državah EU uro premaknemo naprej zadnjo nedeljo v marcu, nazaj pa zadnjo nedeljo v oktobru.
Ali danes še prihranimo energijo?
Varčevanje z energijo je bilo pomemben razlog za uvedbo poletnega časa, vendar so po oceni Evropske komisije današnji skupni prihranki majhni.
Na porabo poleg razsvetljave vplivata tudi ogrevanje in hlajenje prostorov. Če zaradi svetlejših večerov pozneje prižgemo luči, to še ne pomeni velikega zmanjšanja celotne porabe energije. Učinek je odvisen tudi od podnebja in vsakodnevnih navad.
Zakaj ima nedelja ob premiku 25 ur?
Ob jesenskem premiku se ura med drugo in tretjo zjutraj ponovi. Ura najprej pokaže 2.30 po poletnem času, eno uro pozneje pa znova 2.30, tokrat po standardnem času.
Od začetka do konca te nedelje zato mine 25 ur. Pri voznih redih, nočnih izmenah in računalniškem beleženju dogodkov je pomembno razlikovati med obema ponovitvama. Sam zapis 2.30 namreč ne pove, ali se je nekaj zgodilo pred premikom ali po njem.
Spomladi se zgodi nasprotno. Kazalci preskočijo z druge na tretjo uro in dan ima 23 ur.
Zakaj ure še vedno prestavljamo?
Evropska komisija je leta 2018 predlagala odpravo sezonskega premikanja ure, Evropski parlament pa je naslednje leto predlog podprl. Toda za spremembo zakonodaje je potreben tudi dogovor držav članic v Svetu Evropske unije, ki ga za zdaj ni.
Ob odpravi premikanja bi se morale države odločiti tudi, kateri čas bi ohranile vse leto. Pri stalnem poletnem času bi se pozimi zdanilo in stemnilo eno uro pozneje kot pri standardnem času. Pri stalnem standardnem času pa bi poleti Sonce vzhajalo in zahajalo eno uro prej kot zdaj.
Dokler nova ureditev ni sprejeta, ostaja sedanji sistem. Po nedeljskem premiku bomo kazalce naslednjič prestavili 28. marca 2027, takrat za eno uro naprej.
