Ko dnevi postajajo krajši in listje začne šumeti pod nogami, vemo, da prihaja jesen.
A jesen niso samo hladna jutra in topli puloverji – skriva ogromno zanimivih dejstev, tradicij in naravnih pojavov, ki jih morda sploh ne poznaš.
In prav danes, 22. septembra, se ta čarobni letni čas tudi uradno začne.
Prvi jesenski dan
Jesen se začne z jesenskim enakonočjem – trenutkom, ko sta dan in noč skoraj enako dolga. To se zgodi med 21. in 23. septembrom, letos 22. septembra. Enakonočje nastane, ker se Sonce postavi točno nad ekvator, kar pomeni, da svetloba enakomerno obsije severno in južno poloblo. Od tega dne se na severni polobli noči začnejo podaljševati, dnevi pa krajšati. V marsikateri kulturi je bil ta trenutek pomemben prelom v letu – začetek obdobja žetve, spravila pridelkov in priprave na zimo.
Zakaj listje spremeni barvo?
Poleti so listi zeleni zaradi klorofila, ki je ključen za fotosintezo. Jeseni pa se zaradi krajšanja dni in nižjih temperatur proizvodnja klorofila upočasni in sčasoma ustavi. Takrat pridejo do izraza drugi pigmenti: karotenoidi, ki ustvarijo rumene in oranžne barve, ter antociani, ki poskrbijo za rdeče in vijolične odtenke. Zanimivo je, da intenzivnost barv ni vsako leto enaka – na njo vplivajo vreme, količina padavin in temperatura. Če so jeseni dnevi sončni in noči hladne, so barve še posebej žive.
Vonj po jeseni
Ko hodimo po mokrem listju ali po gozdu, hitro zaznamo značilen vonj, ki ga povezujemo prav z jesenjo. Ta vonj ustvarjajo mikroorganizmi v zemlji, ki proizvajajo spojino geosmin. Naš voh je na geosmin tako občutljiv, da ga zazna že v izjemno majhnih količinah.
Indijansko poletje
Čeprav se jesen običajno povezuje s hladnejšim vremenom in meglenimi jutri, nas včasih preseneti nenaden obrat – po obdobju prvih hladnih dni se lahko pojavi obdobje sončnega, toplega vremena. Temu pravimo indijansko poletje. Značilno je, da pride šele po tem, ko smo že občutili prve hladne noči, zato je kontrast še toliko večji.
Momijigari – lov na barve
Na Japonskem je jesen čas obreda, imenovanega momijigari, kar pomeni “lov na jesenske liste”. Ljudje se odpravljajo v parke in gore, da bi občudovali rdeče in oranžne javorjeve liste. Podobno kot pri spomladanskem občudovanju češnjevih cvetov (hanami) je tudi jeseni opazovanje narave pomemben del kulture in druženja.
Jesenska utrujenost
Ko se dnevi krajšajo, telo prejema manj naravne svetlobe. To vpliva na proizvodnjo hormona melatonina, ki uravnava naš spalni ritem. Zato smo jeseni pogosto bolj zaspani. Manj svetlobe pa prinese tudi manj serotonina – hormona sreče. Pri nekaterih ljudeh to povzroči t. i. sezonsko razpoloženjsko motnjo, znano kot “jesenska depresija”.
Veverice – pozabljive zbirateljice
Jeseni veverice zbirajo lešnike, orehe in želode ter jih skrivajo na različnih mestih. S tem si zagotovijo hrano za zimo, a pogosto pozabijo, kje so zakopale zaloge. Iz “izgubljenih shramb” spomladi pogosto zrastejo nova drevesa, zato veverice nehote pomagajo širiti gozdove.
