Dolgčas

ZAKAJ JE DOLGČAS POMEMBEN (IN ZAKAJ GA NE BI SMELI TAKOJ PREGNATI)?

Dolgčas pogosto dojemamo kot nekaj negativnega.

 

Ko se dolgočasimo, posežemo po telefonu, odpremo nov zavihek, preverimo še enkrat, če je kdo odgovoril na sporočilo.

 

Kot da bi bilo nekaj narobe, če se nič ne dogaja. Pa vendar raziskave kažejo, da ima dolgčas pomembno vlogo – še posebej za mlade v obdobju odraščanja, raziskovanja sebe in sveta.

 

Dolgčas

 

Kaj se dogaja v možganih, ko se dolgočasimo?

 

Nevroznanstveniki ugotavljajo, da med trenutki “neaktivnosti” možgani ne počivajo – ravno nasprotno. Aktivira se tako imenovana “default mode network”, ki je povezana z introspekcijo, sanjarjenjem in ustvarjalnostjo. To je čas, ko se povezujejo ideje, utrnejo zamisli ali rešijo problemi, ki so prej delovali nepremagljivi.

 

V tem načinu razmišljanja pogosto brez prisile pridemo do misli, ki so globlje, bolj osebne ali nepričakovano sveže. Brez usmerjene pozornosti začne um delovati bolj svobodno – in to pogosto prinese nepričakovane povezave.

 

Dolgčas

 

Dolgčas in ustvarjalnost

 

Študije kažejo, da ljudje v stanju blagega dolgčasa pridejo do več inovativnih rešitev pri nalogah, ki zahtevajo ustvarjalno mišljenje.

 

V enem od znanih eksperimentov so udeležence prosili, naj dlje časa berejo zelo suhoparne opise telefonskih imenikov – in nato reševali naloge ustvarjalnega pisanja. Prav tisti, ki so se med branjem najbolj dolgočasili, so dosegli najbolj izvirne rezultate. Zakaj? Ker dolgčas sili možgane v iskanje notranjih dražljajev – in s tem odpira vrata ustvarjalnosti.

 

Zakaj je dolgčas za mlade še posebej pomemben

 

Ker živimo v svetu nenehnih obvestil, urnikov in pričakovanj, je dolgčas pogosto označen kot izguba časa. Pa vendar ravno mladostno obdobje potrebuje prostore brez struktur – kjer se lahko zgodi kaj nepredvidljivega, lastnega. Dolgčas odpira prostor za spoznavanje sebe in za raziskovanje tega, kaj nas zares zanima.

 

Zmožnost biti v stiku s samim seboj – brez zunanjih motenj – je ena ključnih veščin odraslega življenja. A če jo nikoli ne vadimo, ker smo neprestano zaposleni, jo težko razvijemo. Dolgčas nam lahko pomaga, da postanemo bolj samostojni v mislih in odločitvah.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

ERUDIO zasebna gimnazija

ERUDIO zasebna gimnazija

Poklic se predstavi:

Zgodovinar

Zgodovinar

Smer se predstavi:

OKOLJEVARSTVENI TEHNIK – SSI

OKOLJEVARSTVENI TEHNIK – SSI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...