Perzeidi so dosegli vrhunec, vendar jih bomo na nebu lahko opazovali tudi v naslednjih dneh.
V noči z 12. na 13. avgust je Zemlja potovala skozi najgostejši del oblaka delcev, ki jih je za seboj pustil komet Swift–Tuttle. Zato je bila takrat vidnost najboljša.
V naslednjih nočeh jih bo manj, vendar bo meteorski roj aktiven vse do 24. avgusta. Kdor je noč največje aktivnosti zamudil zaradi oblakov ali spanja, ima torej še vedno možnost, da jih opazi.
Lahko res vidimo do sto utrinkov na uro?
Ob vrhuncu Perzeidov se pogosto omenja možnost, da vidimo do sto utrinkov na uro. Gre za oceno v idealnih razmerah, zato jih posamezni opazovalec praviloma vidi precej manj.
Šibkejše meteorje lahko zakrijejo mestna razsvetljava, oblaki ali drugi viri svetlobe. Del pogleda zastirajo tudi drevesa in stavbe, posamezen meteor pa se lahko pojavi prav na delu neba, kamor takrat ne gledamo.
Poleg tega se ne pojavljajo v enakomernih presledkih. V nekaj minutah jih lahko opazimo več, nato pa nekaj časa nobenega. Zato je pomembneje poiskati temen kraj in si za opazovanje vzeti dovolj časa.
Kar imenujemo utrinek, ni zvezda
Utrinek nima povezave z zvezdo, ki bi padala proti Zemlji. Povzroči ga droben kamnit ali prašen delec, imenovan meteoroid. Pri Perzeidih ti delci izvirajo iz kometa 109P/Swift–Tuttle, ki je vzdolž svoje poti okoli Sonca pustil sled prahu in drugih drobcev.
Zemlja vsako leto avgusta prečka ta pas delcev. Ko posamezen meteoroid z veliko hitrostjo vstopi v ozračje, stisne in močno segreje zrak pred seboj. Nastane svetla sled, ki jo imenujemo meteor, v vsakdanjem jeziku pa utrinek.
Perzeidski delci v ozračje vstopajo s hitrostjo približno 59 kilometrov na sekundo. Večina je velika le kot zrno peska in razpade visoko nad Zemljinim površjem. Če del delca preživi pot skozi ozračje in pade na tla, ga imenujemo meteorit, vendar se pri Perzeidih to praviloma ne zgodi.
Od kod ime Perzeidi?
Meteorji tega roja se pojavijo na različnih delih neba, vendar se zdi, kot da vsi prihajajo iz smeri ozvezdja Perzej. To je posledica perspektive, saj delci v Zemljino ozračje vstopajo po skoraj vzporednih poteh.
Točka, iz katere naj bi meteorji navidezno izhajali, se imenuje radiant. Ker leži v ozvezdju Perzej, je meteorski roj dobil ime Perzeidi. Pri opazovanju ni treba gledati neposredno proti Perzeju. Meteorji se lahko pojavijo kjerkoli na nebu, nekoliko dlje od radianta pa so njihove svetlobne sledi pogosto daljše in jih zato lažje opazimo.
Za opazovanje ne potrebuješ posebne opreme
Perzeidi se lahko pojavijo kjerkoli na nebu, daljnogled in teleskop pa zajameta le majhen del vidnega polja. Zato jih je najbolje opazovati s prostim očesom.
Najprimernejši je varen in temen prostor zunaj mesta, čim dlje od uličnih svetilk in osvetljenih stavb. Oči potrebujejo približno 20 do 30 minut, da se privadijo temi.
V tem času se je dobro izogibati gledanju v svetel zaslon telefona. Že kratek pogled lahko zmanjša prilagoditev oči na temo, zaradi česar težje opazimo šibkejše meteorje.
Kdaj pogledati proti nebu?
Največ možnosti za opazovanje je po polnoči in v urah pred zoro. Takrat je radiant Perzeidov višje nad obzorjem, zato lahko vidimo več meteorjev kot v večernih urah.
Ker je vrhunec že minil, ni mogoče pričakovati enake aktivnosti kot v noči z 12. na 13. avgust. Kljub temu je ob jasnem in temnem nebu še vedno mogoče opaziti posamezne hitre in svetle meteorje.
