Vsako leto, 20. julija, šahovski navdušenci po vsem svetu praznujejo svetovni dan šaha. Ta praznik je namenjen obeleževanju ene najstarejših in najbolj priljubljenih namiznih iger, ki jo človeštvo igra že več tisočletij.
Šah, ena najstarejših miselnih iger
Šah ni le igra, temveč prava umetnost, ki spodbuja razmišljanje in intelektualno rast. Zgodovina šaha sega v daljno preteklost, v severno Indijo, kjer so v 6. oz. v 7. stoletju igrali “chaturango”, predhodno obliko današnjega šaha. Igra je takrat predstavljala simbolni vojaški spopad med štirimi skupinami figur, ki so predstavljale pehote, konjenike, slone in bojevnike. Pozneje so se vključile še trdnjave, kar je privedlo do nadaljnega razvoja. V 7. stoletju se je šah razširil na območje takratne Perzije, kjer so igro nekoliko prilagodili, uvedli nove figure in jo preimenovali v “shatranj”. Kmalu po tem se je šah začel širiti po Arabskem polotoku, kjer je postal priljubljena igra med arabskimi vladarji in elito. Šah je na območje Evrope prišel skozi različne trgovske in kulturne stike. V srednjem veku so že nastajale prve knjige, posvečene šahu, kar je vodilo k standardizaciji pravil igre. Pomembna mejnika v razvoju sta se zgodila v 15. stoletju, ko so Italijani uvedli figure, ki jih poznamo in uporabljamo še danes, v 19. stoletju pa so se začela oblikovati podrobnejša pravila igranja, ki so postala temelj sodobnega šaha.
Osnovna pravila šaha
Šah je igra za dva igralca – vsak izmed igralcev nadzoruje šestnajst figur (1 kralj, 1 kraljica, 2 trdnjavi, 2 lovca, 2 skakača, 8 kmetov), vsaka izmed figur pa ima svoje edinstvene sposobnosti gibanja in različne vrednosti. Šahovnica, igralna deska, na kateri igra poteka, je sestavljena iz 64 kvadratkov (32 belih in 32 črnih polij). Cilj igre je postaviti nasprotnikovega kralja v položaj, v katerem je napaden in ogrožen in tako ne more narediti nobene varne poteze več, ki bi ga lahko rešila. Tak položaj imenujemo šah mat.
Šah izboljšuje intelektualne spodobnosti
Igranje šaha pozitivno vpliva na razvoj naših intelektualnih sposobnosti. Šah izboljšuje naše kognitivne sposobnosti, saj izboljšuje zmožnost pomnenja, razmišljanja, reševanja problemov, igranje pa od nas hkrati zahteva daljše obdobje koncentracije. Ko igramo šah, se prav tako urimo v strateškem razmišljanju, se učimo iz svojih napak, rešujemo kompleksne probleme in pri tem vključujemo kreativno razmišljanje. Šah tako velja za igro mojstrov uma, saj je pravi izziv za naše možgane.
Šahovske zanimivosti
- Najdaljša šahovska partija v zgodovini je trajala 20 ur in 15 minut ter 269 potez in se je končala brez zmagovalca. Partija je potekala leta 1989 med šahovskima velemojstroma Ivanom Nikolićem in Goranom Arsovićem na turnirju v Beogradu.
- Šah so igrali tudi v vesolju! Šah so prvič igrali v vesolju leta 1970, ko sta astronavta sovjetske vesoljske odprave Andrian Nikolayev in Vitaly Sevastyanov odigrala partijo preko radijske povezave proti nasprotnikoma na Zemlji.
- Najmlajši šahovski velemojster je Sergej Karjakin, ki je ta laskavi naziv osvojil leta 2002, ko je bil star komaj 12 let in 7 mesecev.
- Od leta 2011 je šah obvezni predmet vsakega učnega načrta šol v Armeniji.
- Zložljivo šahovnico naj bi ustvaril duhovnik iz 12. stoletja, ki mu je bilo igranje šaha prepovedano. Da bi se izognil težavam, je izdelal zložljivo šahovnico, ki jo je po uporabi enostavno zložil in postavil na knjižno polico. Šahovnica je tako izgledala kot dve knjigi.
- Besedna zveza “šah mat” izhaja iz perzijskega jezika (“Shah Mat”) in pomeni “kralj je mrtev”.
- Beseda “gambit” nas najverjetneje najprej spomni na uspešno šahovsko serijo The Queen’s Gambit. Zanimivo je, da se izraz “gambit” uporablja pri šahovskih otvoritvah, v katerih se žrtvuje šahovsko figuro za dosego iniciative.
Šah je igra z bogato zgodovino. Danes velja za eno najbolj priljubljenih intelektualnih iger na svetu. Svetovni dan šaha je tako odlična priložnost, da se ljubitelji šaha poklonijo tej kompleksni igri. Lahko je pa tudi priložnost, da še več ljudi spozna čarobnost šaha in se ga začne učiti igrati.
