V šolski torbi se danes znajde vse mogoče: zvezki, kemični svinčniki, markerji, kalkulator, telefon, polnilec. Pred nekaj generacijami pa je bila vsebina torbe precej drugačna.
Učenci so pisali na tablice iz skrilavca, uporabljali črnilo, peresa in škatle za pisala, napake pa niso bile vedno tako preproste za popravljanje kot danes.
Tudi najbolj običajne stvari v peresnici imajo svojo zgodovino. Svinčnik z radirko, kemični svinčnik ali označevalec besedila so bili nekoč novosti, ki so spreminjale način pisanja, popravljanja in učenja.
Šola na Slovenskem se je močno spremenila leta 1774
Leta 1774 je Marija Terezija uvedla Splošni šolski red, ki je pomembno vplival tudi na šolstvo na ozemlju današnje Slovenije. Z njim se je začelo bolj urejeno državno osnovno šolstvo, šolska obveznost pa je bila namenjena otrokom od šestega do dvanajstega leta.
Bolj organizirana šola je pomenila tudi večjo potrebo po učilih, knjigah, tablicah, pisalih in drugih pripomočkih za pouk. Šolske potrebščine so tako postajale del vsakdanjega šolskega življenja.
Pred zvezki so učenci pisali na tablice iz skrilavca
Papir ni bil vedno tako dostopen kot danes, zato so učenci v številnih šolah uporabljali tablice iz skrilavca. Po njih so pisali s posebnimi pisali ali kredo, zapis pa so lahko pobrisali in tablico uporabili znova.
Takšna tablica je bila praktična, ker za vsako vajo ni bilo treba porabljati papirja. Imela pa je tudi slabo stran: ko si jo pobrisal, je naloga izginila.
Peresnice so bile nekoč tudi škatle s ključavnico
Današnja peresnica je običajno mehka torbica z zadrgo, v 19. stoletju pa so bile nekatere šolske škatle za pisala precej bolj trde. V njih so učenci hranili peresa, svinčnike, radirke in majhne stekleničke za črnilo.
Nekatere takšne škatle so imele celo ključavnico. Šolske potrebščine so bile dovolj dragocene, da jih ni bilo pametno kar izgubiti ali pustiti kjerkoli.
Ko sta se svinčnik in radirka združila
Svinčnik z radirko na koncu se danes zdi popolnoma običajen, a tudi ta kombinacija ima svojo zgodovino. Hymen Lipman je leta 1858 patentiral svinčnik z dodano radirko. Ideja je bila preprosta, a zelo uporabna: pisalo in popravek sta bila združena v en predmet. Pri šolskem delu je to pomenilo veliko, saj napaka ni več nujno uničila cele strani.
Kemični svinčnik je bil prava mala revolucija
Pisanje s peresom in črnilom je zahtevalo več potrpežljivosti. Črnilo se je lahko razmazalo, zapis se je moral posušiti, napake pa so bile precej bolj vidne. Kemični svinčnik je to spremenil. Madžarski izumitelj László Bíró je razvil sodobni kemični svinčnik s kroglico in črnilom, ki se je hitreje sušilo. Prve takšne svinčnike je prodajal že leta 1938.
V primerjavi s peresom in črnilom je bil kemični svinčnik hitrejši, manj packast in precej bolj praktičen za vsakdanje pisanje. Zato je močno vplival tudi na šolske zapiske.
Označevalci so v zapiske prinesli barve
Podčrtovanje pomembnih delov snovi ni bilo vedno fluorescentno. Pred markerji so učenci snov označevali s svinčnikom, barvico, ravnilom ali prepisovanjem ključnih delov.
Označevalci besedila so se bolj uveljavili šele v drugi polovici 20. stoletja. Eden najbolj znanih, STABILO BOSS ORIGINAL, je bil predstavljen leta 1971. Z njim so zapiski postali bolj barviti, pregledni in včasih tudi malo preveč označeni.
Kalkulator je bil nekoč velika stvar
Pri matematiki je kalkulator pomenil veliko spremembo. Računanje je postalo hitrejše, več pozornosti pa se je lahko namenilo postopkom, razumevanju nalog in preverjanju rezultatov.
V 70. letih 20. stoletja so se začeli širiti osebni in znanstveni kalkulatorji. Leta 1972 je bil predstavljen HP-35, prvi žepni znanstveni kalkulator. Tako kot pri številnih novih pripomočkih se je tudi pri kalkulatorju pojavilo vprašanje, ali učencem pomaga pri razumevanju ali jim samo omogoča bližnjico.
