Vroče poletne dneve si težko predstavljamo brez sladoleda.
Ko se temperature dvignejo, se mnogi zatečejo k tej osvežujoči sladici, da ublažijo vročino in uživajo v sladkem zadovoljstvu. Njegova osvežujoča tekstura in bogati ter raznoliki okusi nenehno osvajajo ljubitelje sladoleda po celem svetu.
Pripravite svoje brbončice in preberite nekaj zanimivih dejstev o tej priljubljeni poslastici.
Sladoled najverjetneje izvira iz Kitajske
Čeprav je natančen izvor sladoleda zavit v tančico skrivnosti, se zgodovina priprave in uživanja te poslastice razteza skozi dolga stoletja in zajema različne kulture s celega sveta.
Ena izmed najstarejših teorij o izvoru sladoleda pravi, da so sladoled izumili v času starodavne Kitajske. Sladoled naj bi nato v Italijo (in s tem v Evropo) prinesel Marco Polo. Kljub vsemu lahko nekatere starejše povezave z zmrznjenimi izdelki najdemo celo pred tem – še posebej na območju Mezopotamije, ko so plemiči ob reki Evfrat okrog 4000 pr. n. št. gradili različne ledenice, da bi pobegnili pred vročim poletnim soncem. Po nekaterih virih naj bi tudi na ulicah Aten v času antične Grčije prodajali led, s pomočjo katerega so hladili vino. Rimski pomembneži pa bi naj v času antičnega Rima uživali v zmrznjenih poslasticah, zmešanih z medom ali sadnim sokom. Podobne metode najdemo tudi v kitajski dinastiji Tang, kjer so led (in celo bivolje mleko) mešali z različnimi začimbami, medom in sadjem.
Začetki hrustljavega korneta
Prvi kornet za sladoled naj bi leta 1896 proizvedel Italo Marchiony. Marchiony je emigriral iz Italije v New York v 19. stoletju in tam izumil prvi sladoledni kornet. Čeprav je Marchiony najverjetneje zaslužen za izum hrusljavega stožca, je podobno kreacijo neodvisno od njega na svetovnem sejmu v St. Louisu leta 1904 predstavil tudi Ernest A. Hamwi. Hamwi je na sejmu tik ob prodajalcu sladoleda prodajal hrustljavo, vafljem podobno pecivo (imenovano zalabis). Zaradi priljubljenosti sladoleda je sladoledarju kmalu zmanjkalo posod, Hamwi pa mu je priskočil na pomoč. Svoje vaflje je zvil v obliko stožca, kornet se je ohladil v nekaj sekundah, sladoledar pa je stožec napolnil s sladoledom. Kornet je kar hitro po tem postal velika senzacija.
Sladoledni glavobol
Ste kdaj izkusili nenavaden občutek glavobola, ker ste prehitro pojedli svoj sladoled? Sladoledni glavobol je čisto naravna telesna reakcija, ki se zgodi, ko naše telo odreagira na mraz. Ko nekaj zelo mrzlega pride v stik z našo ustno votlino, se krvne žile, ki tečejo med našimi usti in možgani, napnejo in ujamejo kri v možganih. Pritisk te dodatne krvi povzroča bolečine v možganih.
50 slastnih zamahov
Raziskava Mednarodnega združenja za sladoled je pokazala, da povprečen človek kepico sladoleda v kornetu poje v približno 50-ih zamahih.
Največji sladoledni ljubitelji
Največje ljubitelje sladoleda lahko najdemo na Novi Zelandiji, v Združenih državah Amerike, v Nemčiji, v Italiji, na Kitajski in v Braziliji. Za državo, ki proizvede največ sladoleda na svetu, pa veljajo Združene države Amerike (rojstni kraj znamenitega Ben & Jerry’s sladoleda).
Sladoled in agregatna stanja
Sladoled ima v sebi drobne zračne mehurčke. Ti mehurčki ohranjajo sladoled mehak in ustvarjajo njegovo znamenito gladko teksturo. Ko se sladoled stopi, ti mehurčki razpadejo in po ponovnem zamrzovanju sladoled spremeni teksturo.
Vanilija je najbolj priljubljen okus sladoleda
Najbolj priljubljen okus sladoleda na svetu je vanilija. Kljub številnim drugim okusom, ki so na voljo, se večina ljudi še vedno odloča za ta klasičen okus. Nekateri najbolj nenavadni sladoledni okusi, ki so jih ustvarili po svetu, so: špinača, paradižnik, krompir, čebula, losos, kaviar, pivo itd.
Sladoledna bomba
Najdražji sladoled na svetu je “Bomba”, ki ga ponuja slaščičarna Serendipity 3 v New Yorku. Stane neverjetnih 25.000 dolarjev in je narejen iz najbolj ekskluzivnih sestavin, kot so beli tartufi, čokolada Amedei Porcelana in jedilno zlato.
Sladoled in zdravje
Uživanje sladoleda lahko ima tudi nekatere pozitivne vplive na naše zdravje. V zmernih količinah je namreč bogat vir kalcija, beljakovin in vitaminov ter lahko prispeva k dvigu razpoloženja in zmanjšanju stresa.
