Sladoled

SLADOLED SKOZI ČAS: OD RAZKOŠJA DO POLETNE KLASIKE

V kepici sladoleda se skriva več kot samo mleko, sladkor in okus po čokoladi, jagodi ali vaniliji.

 

V njej so tudi stoletja zgodovine, malo znanosti, veliko iznajdljivosti in nekaj precej nenavadnih podrobnosti.

 

Sladoled je bil nekoč razkošje, led so shranjevali v posebnih ledenicah, ljudje so ga jedli iz skupnih steklenih posodic, danes pa ga poznamo kot eno najbolj priljubljenih poletnih sladic.

 

Sladoled

 

Ledene sladice so starejše od današnjega sladoleda

 

Sladoled ni nastal kar naenkrat. Dolgo pred današnjimi kepicami so ljudje poznali ledene posladke iz snega, ledu, sadja, medu, sirupov, začimb ali mleka.

 

V Evropi se razvoj sladoleda pogosto povezuje z vplivi z Vzhoda, italijanskimi kuharji in dvornimi sladicami v 16. stoletju. To še ni bil sladoled iz bližnje sladoledarne, ampak bolj razkošna ledena sladica za izbrance.

 

Sladoled je bil nekoč razkošje za bogate

 

Pred hladilniki in zamrzovalniki je bil led dragocen. Treba ga je bilo dobiti, shraniti in ohraniti dovolj dolgo, da se ni stopil.

 

Zato ledene sladice dolgo niso bile nekaj, kar bi si človek kupil mimogrede. V 16. in 17. stoletju so bile bolj povezane z dvori, bogatejšimi sloji in posebnimi priložnostmi.

 

Led so nekoč rezali iz jezer

 

Danes odpremo zamrzovalnik. Nekoč pa je bilo treba led pozimi rezati iz zamrznjenih jezer in rek.

 

Velike bloke ledu so shranjevali v posebnih ledenicah, kjer so jih izolirali s slamo, žagovino ali drugimi materiali. Brez tega sladoleda poleti sploh ne bi bilo.

 

Sladoled

 

Pred korneti so ljudje sladoled jedli iz skupnih steklenih posodic

 

V 19. stoletju so ulični prodajalci sladoled pogosto stregli v majhnih steklenih posodicah. V angleško govorečem svetu so jim rekli penny licks, ker je bila porcija poceni, pogosto za en peni.

 

Kupec je sladoled pojedel oziroma polizal, posodico pa vrnil prodajalcu. Ta jo je nato uporabil za naslednjo stranko. Posodice so se pogosto samo na hitro splaknile, kar danes ne zveni ravno najbolj privlačno.

 

Kornet je bil praktična rešitev

 

Ena najbolj znanih zgodb o kornetu prihaja s svetovne razstave v St. Louisu leta 1904. Tam naj bi prodajalcu sladoleda zmanjkalo posodic, zato naj bi mu prodajalec tankih vafljev iz sosednje stojnice pomagal tako, da je vafelj zvil v stožec. Vanj so dali sladoled — in zgodba o kornetu je postala slavna.

 

A kornet verjetno ni nastal v enem samem trenutku. Užitne posodice in podobne ideje so obstajale že prej, leto 1904 pa je pomembno predvsem zato, ker se je tak način serviranja sladoleda močno razširil.

 

Sladoled je poln zraka

 

To se sliši čudno, ampak zrak je pri sladoledu pomemben. Med mešanjem se v maso ujamejo drobni zračni mehurčki, zaradi katerih je sladoled mehkejši in lažji za zajemanje.

 

Brez zraka bi bil sladoled veliko bolj trd, gost in manj prijeten za jesti. Zato pri sladoledu ni pomemben samo okus, ampak tudi tekstura.

 

Sladkor ne skrbi samo za sladek okus

 

Sladkor v sladoledu ni tam samo zato, da je sladek. Pomaga tudi pri tem, da sladoled ne zmrzne v eno samo trdo ledeno kepo.

 

Vpliva na zmrzovanje, mehkobo in občutek v ustih. Zato je dobra kepica sladoleda v resnici precej natančna kombinacija sestavin.

 

Sladoled

 

Sladoled se ne topi samo zato, ker je vroče

 

Seveda se sladoled topi zaradi toplote, ampak zgodba ni čisto tako preprosta. Sladoled ima občutljivo strukturo: v njem so ledeni kristali, zrak, sladkor, maščoba in beljakovine.

 

Ko se ta struktura poruši, se začne spreminjati v tekočo maso. Zato se nekateri sladoledi topijo hitreje kot drugi.

 

Brain freeze se ne zgodi v možganih

 

Tisti oster občutek v čelu, ko prehitro poješ mrzel sladoled, ima zelo dramatično ime: brain freeze. Ampak možgani se seveda ne zamrznejo.

 

Do občutka pride, ko nekaj zelo hladnega hitro ohladi nebo v ustih. Živci in krvne žile se odzovejo, bolečino pa začutimo v glavi. Ne traja dolgo, je pa dovolj neprijetno, da naslednjo žlico pojemo malo počasneje.

 

Sorbet, gelato in mlečni sladoled niso ista stvar

 

Čeprav jim pogosto rečemo kar “sladoled”, med njimi obstajajo razlike. Sorbet je običajno narejen iz sadja, vode in sladkorja, zato je bolj lahek in osvežilen.

 

Gelato ima pogosto gostejšo teksturo in intenzivnejši okus, mlečni sladoled pa je bolj kremast zaradi mlečnih sestavin oziroma maščobe.

 

Zato limonin sorbet, pistacijev gelato in čokoladni sladoled niso samo različni okusi, ampak tudi različne sladice.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Gimnazija Jurija Vege Idrija

Gimnazija Jurija Vege Idrija

Poklic se predstavi:

Gozdarski gojitelj

Gozdarski gojitelj

Smer se predstavi:

UPRAVLJALEC TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE – SPI

UPRAVLJALEC TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE – SPI

Novice iz uredništva:

KAKO PREPOZNATI PRITISK VRSTNIKOV IN SE NANJ ODZVATI?

KAKO PREPOZNATI PRITISK VRSTNIKOV IN SE NANJ ODZVATI?

Lažje je zavrniti nekaj, česar si ne želiš, če veš, da bo družba tvojo odločitev sprejela.   Če te skrbi, da bi sledil posmeh ali izključitev, je lahko precej težje vztrajati pri svojem.   Želja po pripadnosti je razumljiva, vendar ti zaradi nje ni treba...

KOLEDAR POKLICNE MATURE 2027

KOLEDAR POKLICNE MATURE 2027

Na maturi še ne veš, katera vprašanja te bodo čakala, lahko pa že izveš, kdaj boš nanje odgovarjal/a.   Koledar poklicne mature 2027 določa datume pisnih izpitov ter obdobji za ustne izpite in četrti predmet. Znano je tudi, do kdaj se moraš prijaviti in kdaj...

PET IZJEMNIH KNJIŽNIC Z RAZLIČNIH KONCEV SVETA

PET IZJEMNIH KNJIŽNIC Z RAZLIČNIH KONCEV SVETA

Nekatere knjižnice so znane po svojih dragocenih knjižnih zbirkah, druge pa obiskovalce privabljajo tudi zaradi izjemne arhitekture in nenavadnih posebnosti.   Med njimi najdemo razkošne zgodovinske dvorane, sodobne arhitekturne znamenitosti in celo knjižnico, v...