Gozd se na prvi pogled zdi tih, vendar v njem nenehno poteka izmenjava različnih kemičnih signalov.
Drevesa se odzivajo na poškodbe, napade škodljivcev, pomanjkanje vode in spremembe v tleh. Korenine številnih dreves živijo tudi v tesni povezavi z mikoriznimi glivami.
Takšna komunikacija seveda ne vključuje besed ali zavestnega pošiljanja sporočil. Kljub temu lahko spremembe pri eni rastlini vplivajo na odziv druge.
Kemična opozorila se širijo po zraku
Ko žuželke poškodujejo liste, lahko drevo v zrak sprosti hlapne kemične snovi. Nekatere od njih odvračajo škodljivce, določene pa lahko zaznajo tudi bližnje rastline.
Te lahko nato okrepijo svoje obrambne mehanizme ali se pripravijo, da se bodo ob napadu odzvale hitreje. Takšno odzivanje so raziskovalci opazili pri različnih rastlinskih vrstah. Poskusi potrjujejo, da rastline zaznavajo hlapne snovi poškodovanih sosed in se nanje lahko odzovejo.
Kemične snovi lahko dosežejo tudi žuželke. Nekatere rastline ob napadu sprostijo vonjave, ki privabijo naravne sovražnike njihovih škodljivcev.

Veliko dogajanja ostaja skritega pod zemljo
Korenine številnih dreves so povezane z mikoriznimi glivami. Njihove tanke hife se razraščajo skozi tla in drevesu povečujejo dostop do vode in mineralnih hranil. Glive v zameno dobijo del ogljikovih spojin, ki jih drevo ustvari s fotosintezo.
V nekaterih primerih lahko ista gliva povezuje več rastlin. Tako nastanejo skupne mikorizne povezave, za katere se je uveljavil tudi vzdevek wood wide web oziroma gozdni splet. Poskusi kažejo, da se po takšnih povezavah lahko premikajo določene snovi, vendar njihov obseg in pomen v naravnih gozdovih še nista povsem pojasnjena.
Glive pri tem niso samo pasivni kanali med rastlinami. So samostojni organizmi, ki z drevesi izmenjujejo hranila in ogljikove spojine ter imajo v teh odnosih lastne koristi.
Korenine ustvarjajo živahno podzemno okolje
Drevesne korenine v tla sproščajo različne snovi, imenovane koreninski izločki. Ti vplivajo na razmere neposredno okoli korenin ter na bakterije, glive in druge organizme, ki živijo v njihovi bližini.
Nekateri od teh organizmov sodelujejo pri razgradnji snovi, kroženju hranil in zaščiti korenin pred boleznimi. Območje neposredno okoli korenin je zato biološko zelo dejaven del tal. Drevo s svojimi koreninami prispeva k oblikovanju tamkajšnje skupnosti organizmov.

Snovi lahko prehajajo med rastlinami
Raziskovalci so v nekaterih poskusih zaznali premikanje ogljika, dušika in drugih snovi med rastlinami. Del prenosa bi lahko potekal prek skupnih glivnih povezav, vendar je v naravnem gozdu težko natančno določiti pot posamezne snovi.
Ni vedno jasno, ali je snov prešla neposredno skozi glivo, skozi tla ali po drugi poti. Tudi zaznan prenos še ne pomeni nujno, da je prejemnica zaradi njega bolje rasla ali lažje preživela.
S tem je povezana priljubljena predstava o “materinskih drevesih”, ki naj bi oskrbovala mlajša drevesa. Za trditev, da starejša drevesa prek glivnih povezav prednostno pošiljajo hrano svojim potomcem, za zdaj ni dovolj zanesljivih dokazov.

Gozd je mreža številnih odnosov
Drevesa, glive, bakterije in živali so povezana na številne načine. Med njimi se izmenjujejo snovi in informacije, obenem pa tekmujejo za svetlobo, vodo, hranila in prostor.
Drevesa torej lahko zaznajo kemične snovi iz okolice in se nanje odzovejo. Prek korenin in gliv so vpeta tudi v zapletene podzemne povezave. To ni pogovor, kakršnega poznamo ljudje, je pa učinkovit način prilagajanja na razmere v gozdu.

























