Objem. Preprosta gesta, ki jo poznamo vsi, a za katero redko pomislimo, da ima lahko oprijemljive učinke na naše telo in počutje.
Raziskave potrjujejo, da objemi niso le izraz naklonjenosti, ampak dejansko vplivajo na delovanje naših hormonov, srčnega ritma in celo imunskega sistema.
Zbrali smo nekaj presenetljivih dejstev, ki jih o objemih morda še ne poznaš.
Objem sproži hormon povezanosti
Ko nekoga objamemo, naše telo začne izločati oksitocin, znan tudi kot “hormon ljubezni” ali “hormon zaupanja”. Oksitocin povečuje občutek povezanosti, zmanjšuje stres in pomaga, da se ob nekom počutimo varneje. Zato je objem ena najpreprostejših in najbolj naravnih oblik čustvene opore.
20 sekund objema zniža raven stresa
Raziskave so pokazale, da že objem, dolg približno 20 sekund, zmanjša raven kortizola – hormona, povezanega s stresom. Ob tem se umirita tudi srčni utrip in dihanje. Telo se dobesedno sprosti. Ni čudno, da se po toplem objemu pogosto počutimo, kot da smo za trenutek odložili težo vsakdanjika.
Pogosti objemi pomagajo razvijati možgane pri otrocih
Dotik ima pomembno vlogo pri razvoju otroških možganov. Otroci, ki prejemajo dovolj bližine in fizičnega stika, naj bi razvijali večji občutek varnosti, zaupanja in čustvene stabilnosti. A učinek dotika se ne konča z otroštvom – koristi imajo tudi mladostniki in odrasli. Povezanost ni stvar starosti.
Vsaka kultura ima svoj odnos do objemanja
Medtem ko je v nekaterih državah objem običajen pozdrav (npr. v Latinski Ameriki ali Italiji), je drugje bolj zasebna gesta. Na Japonskem ali v skandinavskih državah so objemi v javnosti redkejši. Kljub razlikam pa ima dotik v vseh kulturah posebno vlogo pri gradnji odnosa in izražanju čustev.
Telesni stik lahko ublaži bolečino
Raziskava iz leta 2017 (Univerza v Koloradu) je pokazala, da držanje za roko ali objem ljubljene osebe lahko zmanjša občutek bolečine. Še več – ko sta dva človeka čustveno povezana in v fizičnem stiku, se njuni možganski valovi začnejo usklajevati. To usklajevanje naj bi pomagalo telesu, da se lažje spopade z nelagodjem.
Obstajajo profesionalni “objemalci”
V nekaterih državah (npr. v Italiji, državah Latinske Amerike) je objem običajen del vsakodnevnega pozdrava. Drugje (npr. na Japonskem ali v skandinavskih državah) je fizična bližina v javnosti precej redkejša. Kljub tem razlikam ima objem – ali na splošno dotik – v vseh kulturah pomembno vlogo pri izgradnji odnosov in izražanju čustev.
Tudi živali se objemajo – na svoj način
Mnoge živali uporabljajo dotik in fizično bližino za izražanje čustev, pomirjanje ali povezovanje – podobno kot ljudje. Pri šimpanzih in bonobih so objemi del vsakdanjega vedenja: z njimi se tolažijo, spravljajo po sporu ali preprosto kažejo pripadnost. Tudi sloni se s prepletanjem rilcev nežno “objemajo” kot znak povezanosti in podpore. Morske vidre pa znajo med spanjem celo držati za roke, da jih tok ne odnese narazen.
