Samopodoba

SAMOPODOBA: ZAKAJ SMO SAMI DO SEBE POGOSTO NAJSTROŽJI KRITIKI

Ogledalo in družbena omrežja sta lahko huda (in velikokrat nepravična) kritika.

 

Včasih se zalotimo, da pred ogledalom vidimo samo napake, drugič nas na telefonu preplavi občutek, da imajo vsi drugi boljše življenje.

 

In ravno tu pride v ospredje samopodoba – način, kako vidimo in doživljamo sami sebe. Prav ta pogled lahko določi, kako samozavestni ali negotovi bomo v vsakdanjih situacijah.

 

Samopodoba

 

Kaj sploh je samopodoba?

 

Samopodoba je način, kako vidiš samega sebe – tako svojo zunanjost kot osebnost in sposobnosti. To je tisti glas v glavi, ki se enkrat oglasi s pohvalo, drugič pa s kritiko, ki je pogosto bolj stroga, kot bi bila kdorkoli drug do tebe. Pomembno je vedeti, da ta glas ni vedno resničen in da ga lahko postopoma spreminjaš.

 

Od kod pridejo ti občutki?

 

Na to, kako doživljaš samega sebe, vplivajo različni dejavniki. Družbena omrežja nas hitro zavedejo, saj večinoma prikazujejo le popolne trenutke drugih, ne pa tudi njihovih slabih dni. Vpliv imajo tudi ljudje okoli nas – pohvale nas lahko dvignejo, kritike pa hitro podrejo samozavest. Veliko pa prispevamo tudi sami, saj smo pogosto do sebe najstrožji sodniki.

 

Najpogostejše pasti

 

Mnogi se ujamemo v past primerjanja. Nekdo ima boljše ocene, drugi več prijateljev, tretji pa telo, ki se ti zdi idealno. Toda to, kar vidiš, ni celotna slika. Vsak nosi s seboj izzive, ki so skriti očem, zato primerjave v resnici niso poštene – ne do drugih in ne do tebe.

 

Samopodoba

 

Kako si lahko pomagaš?

 

Pozitivna samopodoba ne pomeni, da se moraš imeti rad_a vsako minuto dneva. Pomeni, da znaš sprejeti tudi svoje napake in si priznaš, da si super točno tak_šna, kot si.

 

Treniraj prijazne misli.

Ko se zalotiš, da o sebi misliš nekaj negativnega, poskusi stavek obrniti: namesto “nisem dovolj dober_ra reci “trudim se in to šteje”.

Daj telesu, kar potrebuje.

Spanje, gibanje in dobra hrana niso samo dobri za tvoje zdravje, ampak tudi dvigujejo počutje in samopodobo.

Postavi si majhne cilje.

Namesto da težiš k popolnosti, si izberi nekaj, kar lahko dosežeš že danes – in praznuj male zmage.

Obdaj se z ljudmi, ob katerih se počutiš dobro.

Če imaš ob nekom občutek, da si “premalo”, razmisli, koliko časa res želiš preživeti s takšno osebo.

Pogovori se.

Ni šibkost, če deliš svoje misli – včasih že to, da jih spraviš na glas, olajša breme.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Zavod sv. Frančiška Saleškega – Gimnazija Želimlje

Zavod sv. Frančiška Saleškega – Gimnazija Želimlje

Poklic se predstavi:

Lučni mojster

Lučni mojster

Smer se predstavi:

ŽIVILSKO PREHRANSKI TEHNIK – PTI

ŽIVILSKO PREHRANSKI TEHNIK – PTI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...