Rastline

RASTLINE, KI IZGLEDAJO KOT IZ DRUGE GALAKSIJE

Ko pomislimo na rastline, si večina predstavlja cvetoče rože, travnike in mogočna drevesa.

 

A narava je veliko bolj izvirna – na svetu rastejo rastline, ki izgledajo kot iz druge galaksije, oddajajo vonj po gnilem mesu ali celo lovijo žabe.

 

Spoznaj nekaj najbolj čudaških primerov, ki dokazujejo, da rastline niso nikakor dolgočasne.

 

Raflezija (Rafflesia arnoldii) – smrdeča roža

Ta rastlina je prava velikanka – njen cvet lahko doseže več kot en meter premera in tehta tudi do 11 kilogramov. A čeprav je osupljiva, je daleč od romantične. Namesto prijetnega vonja oddaja močan smrad po gnilem mesu. S tem privablja muhe in hrošče, ki poskrbijo za opraševanje. Raste v deževnih gozdovih jugovzhodne Azije in je danes zelo redka, ker je odvisna od posebnih gostiteljskih rastlin.

 

Rastline

 

Sramežljiva mimoza (Mimosa pudica) – sramežljivka

Na prvi pogled izgleda čisto navadno – majhna zelena rastlina z drobnimi listki. A ko se je dotakneš, se zgodi nekaj neverjetnega: v trenutku zapre svoje listke, kot da bi se prestrašila. To je njen način obrambe pred žuželkami in vetrom. Čeprav ne čuti strahu, jo pogosto imenujejo “sramežljiva rastlina”.

 

Vrčnice (Nepenthes) – rastline mesojedke

Vrčnice so med najbolj nenavadnimi rastlinami na svetu. Njihovi listi se razvijejo v posebne vrčaste pasti, napolnjene s tekočino, ki oddaja sladek vonj in privablja žuželke. Rob vrčka je zelo spolzek, zato se žuželke ob poskusu pitja hitro prekotalijo v notranjost, kjer jih tekočina ujame. Rastlina nato iz njih postopoma črpa hranila. Večina vrčnic se hrani z mravljami, mušicami in komarji, nekatere večje vrste pa so zmožne ujeti celo majhne žabe, kuščarje ali ptiče. Ta nenavadna strategija jim omogoča preživetje v tropskih deževnih gozdovih, kjer je zemlja revna s hranili.

 

Rastline

 

Velbičevka (Welwitschia mirabilis) – rastlina, ki nikoli ne umre

To čudo raste v puščavi Namibije in velja za eno najbolj nenavadnih rastlin na svetu. Ima samo dva lista, ki pa nikoli ne nehata rasti – in to skozi celo življenje, ki lahko traja tudi več kot 1.000 let! Zaradi tega njena oblika spominja na nekakšno ogromno gmoto zelenih trakov, razmetanih po tleh. Znanstveniki jo opisujejo kot »živi fosil«, saj obstaja že več kot 100 milijonov let.

 

Hydnora africana – podzemna pošast

To je rastlina, ki na prvi pogled sploh ne izgleda kot rastlina. Večino svojega življenja preživi skrita pod zemljo, brez listov in brez fotosinteze, saj je parazit – hranila črpa neposredno iz korenin drugih rastlin, na primer akacij. Ko zacveti, se na površju pokaže cvet, ki spominja na čeljust iz grozljivke. Da bi privabila opraševalce, oddaja vonj po živalskih iztrebkih. Hrošči, ki jih vonj privabi, nato opravijo opraševanje in poskrbijo, da se “podzemna pošast” razmnoži.

 

Baobab – drevo, ki raste “obrnjeno na glavo”

Baobab je eno najbolj prepoznavnih dreves Afrike. Njegovo ogromno deblo lahko doseže obseg tudi do 30 metrov in shrani na tisoče litrov vode, kar mu omogoča preživetje v sušnih obdobjih. Ker so njegove veje pogosto gole in štrlijo navzgor kot korenine, se zdi, kot da drevo raste na glavo. Poleg tega je baobab za domačine izjemno pomemben – uporabljajo ga kot vir hrane, zdravil in celo zavetja.

 

Rastline

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Srednja šola Domžale – Poklicna in strokovna šola

Srednja šola Domžale – Poklicna in strokovna šola

Poklic se predstavi:

Kontrolor živil

Kontrolor živil

Smer se predstavi:

ŽIVILSKO PREHRANSKI TEHNIK – PTI

ŽIVILSKO PREHRANSKI TEHNIK – PTI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...