Prostovoljstvo običajno razumemo kot pomoč drugim, vendar je hkrati tudi priložnost za osebno rast.
V srednji šoli, ko že razmišljaš o prihodnosti in svojih interesih, ti lahko prostovoljsko delo ponudi dragocene izkušnje izven učilnice.
Skozi sodelovanje v različnih dejavnostih spoznavaš sebe, ljudi okoli sebe in okolje, v katerem živiš in se zaveš, da lahko s svojim delom in trudim dejansko prispevaš k boljšemu svetu.
Več kot le pomoč drugim
Osebna rast
Prostovoljstvo omogoča učenje v resničnem svetu. Ko sodeluješ v projektih, se znajdeš v novih situacijah, kjer moraš komunicirati, sodelovati in prevzemati odgovornost. To postopoma krepi samozavest in občutek lastne vrednosti.
Skozi prostovoljsko delo razvijaš empatijo in razumevanje za ljudi z različnimi življenjskimi zgodbami. Učiš se poslušati in prilagajati. Te veščine so pomembne ne glede na to, katero pot boš kasneje izbral/a v življenju.
Karierna korist
Prostovoljske izkušnje imajo vedno večjo težo tudi pri nadaljnjem izobraževanju in zaposlovanju. Fakultete in delodajalci cenijo aktivnost, samoiniciativnost in pripravljenost pomagati.
Prostovoljstvo ti omogoča, da že zgodaj preizkusiš področja, ki te zanimajo. Spoznaš lahko področja dela z ljudmi, organizacije dogodkov, okoljevarstva ali socialne pomoči. Tako lažje ugotoviš, kaj ti ustreza in kaj ne. Poleg tega lahko pridobiš priporočila in potrdila o opravljenem prostovoljskem delu.
Družbeni vidik
Ena največjih prednosti prostovoljstva je stik z ljudmi. Spoznavaš vrstnike, starejše, mentorje in strokovnjake. Ustvarjaš nova poznanstva in prijateljstva, ki pogosto temeljijo na skupnih vrednotah.
Prostovoljstvo povezuje ljudi, ki želijo prispevati k skupnosti. To daje občutek pripadnosti in vključenosti. Še posebej v obdobju adolescence je to zelo pomembno, saj pomaga graditi socialne veščine in občutek povezanosti.
Duševno zdravje
Raziskave kažejo, da prostovoljstvo pozitivno vpliva na duševno počutje. Občutek, da si koristen/na in da tvoje delo nekaj pomeni, zmanjšuje stres in občutek praznine.
Ko pomagaš drugim, se pogosto lažje distanciraš od lastnih skrbi. Prostovoljstvo daje strukturo, ritem in občutek smisla, kar je v hitrem in pogosto pritiskov polnem vsakdanu zelo dragoceno.
Dodatni bonusi
V Sloveniji lahko prostovoljstvo prinese tudi čisto praktične koristi. Številne srednje šole priznavajo prostovoljske ure kot del obšolskih dejavnosti. Nekatere organizacije izdajajo certifikate, potrdila ali omogočajo sodelovanje na posebnih projektih in izobraževanjih.
Kje se lahko vključiš v prostovoljske aktivnosti?
Možnosti za prostovoljstvo v Sloveniji je veliko. Pogosto je prvi stik s prostovoljstvom prav prek šole. Številne srednje šole sodelujejo z lokalnimi organizacijami, ponujajo prostovoljske dejavnosti kot del interesnih dejavnosti ali obšolskih programov ter dijake o priložnostih obveščajo prek razrednikov, svetovalnih služb ali šolskih oglasnih desk. To je lahko dober in varen način za začetek, saj imaš ob sebi mentorje in jasno strukturo.
Med najbolj prepoznanimi organizacijami v Sloveniji sta Rdeči križ Slovenije in Karitas, kjer se mladi vključujejo v humanitarne akcije, zbiranje pomoči ali družabništvo s starejšimi. Te organizacije pogosto sodelujejo tudi s šolami na lokalni ravni.
Pomembno vlogo ima Slovenska filantropija, ki spodbuja prostovoljstvo med mladimi in vodi številne projekte po vsej državi. Mladinski svet Slovenije povezuje mladinske organizacije in odpira priložnosti za aktivno sodelovanje mladih v družbi.
Na področju okolja so na voljo projekti lokalnih društev, prostovoljske akcije čiščenja narave in druge okoljevarstvene pobude. Mladi, ki jih zanimajo živali, se lahko vključijo v zavetišča ali društva za zaščito živali, kjer je pomoč pogosto zelo dobrodošla.
Za samostojno iskanje priložnosti sta zelo uporabni spletni platformi Prostovoljstvo.org in Voluntariat, kjer lahko poiščeš aktualne razpise po krajih in interesih.
Za začetek je priporočljivo, da izbereš področje, ki te zanima, in se pozanimaš, ali šola že sodeluje s kakšno organizacijo. Če ne, lahko sam/a stopiš v stik z izbrano organizacijo. Večina ima jasna navodila za prijavo in mentorje, ki te vodijo skozi prve korake.
