Pri pokovki je najbolj zanimivo to, da iz majhnega trdega zrna nastane nekaj čisto drugega.
Malo toplote, nekaj pare in nenadoma se zrno razpre v belo, rahlo obliko.
A pokovka ni zanimiva samo zaradi tega, kako nastane. Ljudje so koruzo pokali že pred več tisoč leti, v nekaterih kulturah pa pokovka ni bila samo hrana, ampak tudi del okrasja in obredov.
Pokovka je stara več tisoč let
Pokovka ni moderna iznajdba. Arheološke najdbe kažejo, da so ljudje nekatere oblike koruze pripravljali že pred več tisoč leti.
V jami Bat Cave v Novi Mehiki so našli ostanke koruze, stare približno 5.600 let, ki jih povezujejo z zgodnjo uporabo pokovke. To pomeni, da ima pokovka veliko daljšo zgodovino kot kino, mikrovalovna pečica ali papirnata vrečka.
Zelo stare dokaze o koruzi so našli tudi v Peruju
Ostanke stare koruze so našli tudi na območju današnjega Peruja. Nekateri so stari več tisoč let in kažejo, da so ljudje koruzo pripravljali na različne načine že zelo zgodaj.
To je zanimivo zato, ker pokovke pogosto ne povezujemo z zgodovino. Danes jo vidimo kot prigrizek za film, v resnici pa je koruza ena izmed rastlin z zelo dolgo in pomembno vlogo v prehrani ljudi.
Pokovka ni bila vedno samo hrana
Pokovke v preteklosti niso uporabljali le kot prigrizek. Pri Aztekih je imela tudi okrasno in obredno vlogo.
Uporabljali so jo za okrasje na obrednih pokrivalih, ogrlicah in kipih bogov. To je precej drugačna podoba od današnje pokovke v kino lončku. Preden je postala prigrizek za filme, je bila v nekaterih kulturah tudi del praznovanj, obredov in okrasja.
Pokovka poči zaradi vode v zrnu
Vsako zrno pokovke ima v sebi majhno količino vlage. Ko se zrno segreva, se ta vlaga spremeni v paro. Para začne pritiskati na trdo zunanjo lupino zrna, dokler ta ne popusti. Takrat se notranji škrob razširi, zrno se obrne navzven in nastane bela, rahla pokovka.
Ne poči vsaka koruza
Za pokovko ni primerna kar katerakoli koruza. Zrno mora imeti dovolj trdo lupino in pravo količino vlage, da lahko v njem nastane pritisk. Če je vlage premalo, se para ne nabere dovolj. Če je lupina poškodovana, para uide prehitro. V obeh primerih zrno pogosto ostane nepočena trda kroglica na dnu posode.
Pokanje je pravzaprav majhna eksplozija
Ko se zrno segreva, pritisk v njem narašča. Lupina nekaj časa zdrži, potem pa naenkrat poči. Zato pokovka ne nastaja počasi in tiho, ampak s kratkimi poki. Vsak pok pomeni, da je eno zrno izgubilo bitko s paro v svoji notranjosti.
Pokovka nima vedno enake oblike
Ko zrno poči, ne nastane vedno enaka oblika. Nekatera pokovka je bolj razprta in “metuljasta”, druga pa bolj okrogla in kompaktna.
V industriji se pogosto omenjata dve obliki: butterfly in mushroom. “Butterfly” pokovka je bolj rahla in razvejana, zato je pogosta pri klasični slani pokovki. “Mushroom” pokovka je bolj okrogla in čvrsta, zato se pogosto uporablja za karamelizirano pokovko, ker se manj lomi.
Pokovka ni bila vedno kino prigrizek
Danes se zdi skoraj samoumevno, da v kinu diši po pokovki. A v prvih desetletjih kinodvoran to ni bilo tako.
Lastniki kinov hrane sprva niso vedno sprejemali z navdušenjem. Prigrizki so pomenili drobtine, vonj, šumenje vrečk in več čiščenja. Pokovka je morala šele najti pot v dvorane.
V kino ji je pomagala tudi nizka cena
Pokovka je postala priljubljena tudi zato, ker je bila poceni. Med gospodarsko krizo v 30. letih 20. stoletja so ljudje še vedno iskali dostopno zabavo, kino pa je bil ena izmed možnosti.
Pokovka je bila poceni za kupce in ugodna za prodajalce, zato se je dobro ujela s kinodvoranami. Sčasoma je postala del kino izkušnje.
Pokovka je povezana tudi z razvojem mikrovalovne pečice
Pokovka ima zanimivo povezavo z mikrovalovno pečico. Leta 1945 je ameriški inženir Percy Spencer med delom z magnetronom opazil, da lahko mikrovalovi segrejejo hrano.
Po znani zgodbi se mu je najprej v žepu stopila čokoladica, nato pa je pred napravo postavil še zrna pokovke. Ko so začela pokati, je postalo jasno, da mikrovalovi lahko segrevajo hrano na nov način.
Iz tega seveda ni takoj nastala današnja mikrovalovna pečica. Prva komercialna mikrovalovna pečica, imenovana Radarange, je bila velika, težka in zelo draga. A pokovka je bila del zgodbe, ki je pomagala pokazati, kako uporabna bi lahko bila ta tehnologija.
