Poklici

POKLICI IZ PRETEKLOSTI: KAJ SO LJUDJE DELALI PRED STROJI IN TEHNOLOGIJO?

Pred sto ali dvesto leti je bilo življenje precej drugačno kot danes.

 

Brez elektrike, tekoče vode in pametnih naprav so ljudje vsak dan opravljali poklice, ki jih danes skoraj ne poznamo več.

 

Nekateri so izginili zaradi strojev, drugi zaradi novih navad – vsi pa pa pripovedujejo zgodbo o tem, kako iznajdljivi so bili naši predniki.

 

Prižigalec uličnih svetilk

 

Pred uvedbo električne razsvetljave so bila mesta ponoči temna in nevarna. Posebni delavci so vsak večer hodili po ulicah in ročno prižigali oljne ali plinske svetilke, zjutraj pa jih ugašali. Njihovo delo je zahtevalo natančnost in zanesljivost, saj je bila svetloba pomembna za varnost prebivalcev. Poklic je izginil z elektrifikacijo mest, danes pa luči prižigajo samodejni sistemi. V bistvu je ta delavec opravljal nalogo, ki jo danes opravi senzor.

 

Poklici

 

Prevoznik vode

 

V času, ko v stanovanjih še ni bilo tekoče vode, so bili nosilci vode nepogrešljivi. Iz vodnjakov ali rek so v težkih posodah nosili vodo do domov, gostiln in delavnic. Delo je bilo fizično zelo naporno in pogosto slabo plačano. Ko so mesta dobila vodovod, ta poklic ni bil več potreben. Danes vodo odpremo z enim gibom roke, nekoč pa je zahtevala veliko truda.

 

Računar

 

V 19. in začetku 20. stoletja so zapletene izračune opravljali ljudje, ne stroji. Ti delavci so ročno računali matematične naloge za banke, vojsko in znanstvenike. Delo je zahtevalo veliko zbranosti, saj je bila vsaka napaka usodna. Z razvojem kalkulatorjev in računalnikov je ta poklic izginil. Danes računalnik izračuna v sekundi tisto, za kar je človek potreboval več ur.

 

Poklici

 

Brivec-kirurg

 

V preteklosti meja med frizerjem in zdravnikom ni bila strogo zastavljena. Brivci so poleg striženja in britja pogosto pulili zobe ter oskrbovali rane. To je bilo običajno v 18. in 19. stoletju, ko posebnih zobozdravnikov še ni bilo. Z razvojem medicine in specializacije je takšno delo izginilo. Danes si težko predstavljamo, da bi šli k frizerju na puljenje zoba.

 

Mestni glasnik

 

Pred časopisi in drugimi mediji so novice potovale od ust do ust. Mestni glasnik je z bobnom ali zvoncem zbral ljudi na trgu in jim na glas prebral pomembna obvestila, zakone ali kazni. Bil je glavni vir informacij za prebivalce. Poklic je izginil z razvojem tiska in množičnih medijev. Njegovo vlogo danes prevzemajo spletni portali in obvestila na telefonu.

 

Nabiralec in shranjevalec ledu

 

Pred hladilniki je bil led dragocena dobrina. Pozimi so delavci rezali led iz jezer in rek ter ga shranjevali v posebnih ledenicah, kjer je zdržal do poletja. Uporabljali so ga za hlajenje hrane in pijače. S pojavom hladilnikov in zamrzovalnikov je ta poklic povsem izginil. Sladoled poleti je bil rezultat zimskega dela.

 

Poklici

 

Navijalec ur

 

Javne ure na cerkvah in mestnih stolpih niso delovale same od sebe. Posebni delavci so jih morali vsak dan ročno navijati in nastavljati, da so kazale pravilen čas. To je bilo pomembno za delo in vsakdanje življenje v mestu. Ko so se pojavile avtomatske ure in električni mehanizmi, tega poklica niso več potrebovali. Danes čas preverimo v sekundi – brez razmišljanja, kdo ga “poganja”.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje – Srednja poklicna in strokovna šola

Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje – Srednja poklicna in strokovna šola

Poklic se predstavi:

Cevar

Cevar

Smer se predstavi:

ZDRAVSTVENA NEGA – PTI

ZDRAVSTVENA NEGA – PTI

Novice iz uredništva:

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

Včasih se učenja lotiš, ker te snov res zanima.   Drugič te za mizo spravijo napovedano ocenjevanje, želja po dobri oceni ali občutek, da ne smeš razočarati drugih. V vseh primerih imaš razlog za učenje, vendar ne gre za enako vrsto motivacije.   Pri...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...