Ko pomislimo na pismenost, si pogosto predstavljamo nekoga, ki ne zna brati ali pisati.
A v resnici pismenost pomeni veliko več. Danes, ko smo obkroženi z zasloni, aplikacijami, družbenimi omrežji in umetno inteligenco, pomeni pismenost tudi sposobnost razumevanja informacij, kritičnega razmišljanja in varnega gibanja po digitalnem svetu.
Mednarodni dan pismenosti, ki ga vsako leto obeležujemo 8. septembra, nas opozarja prav na to – da pismenost ostaja temeljna človekova pravica, ki pa še vedno ni dostopna vsem.

Leta 2025 – in še vedno milijoni brez osnovnega znanja
Statistika, ki jo objavlja UNESCO, ni ravno spodbudna. Po svetu je še vedno skoraj 740 milijonov odraslih, ki ne znajo brati ali pisati. Velika večina jih živi v podsaharski Afriki in južni Aziji, kjer so razmere za izobraževanje pogosto težke – zaradi revščine, vojn ali diskriminacije.
Zanimivo (in zaskrbljujoče) je tudi to, da več kot dve tretjini teh ljudi predstavljajo ženske. To pomeni, da pismenost ni samo vprašanje dostopa do šol, temveč tudi vprašanje družbenih neenakosti.
Res je, da se stvari izboljšujejo – med mladimi je danes globalno pismenih že več kot 90 odstotkov. A razlike so velike, in napredek je pogosto počasnejši, kot bi si želeli.
Tema letošnjega dne: Pismenost v digitalni dobi
UNESCO vsako leto izbere temo, ki še posebej izpostavi določen vidik pismenosti. Leto 2025 postavlja v ospredje nekaj, kar je mladim zelo blizu – digitalni svet. Tema se glasi »Spodbujanje pismenosti v digitalni dobi«.
Znati uporabljati telefon ali objaviti video še ne pomeni, da smo digitalno pismeni. Digitalna pismenost vključuje tudi razumevanje, kako delujejo algoritmi, kako prepoznamo lažne novice, kako skrbimo za svojo spletno zasebnost in kako uporabljamo tehnologijo na način, ki nas ne izčrpava, temveč bogati.
Današnja pismenost je torej kombinacija branja, razumevanja in uporabe informacij – tako na papirju kot na zaslonu.

Mladi imamo ključno vlogo
Morda se zdi, da je pismenost naloga učiteljev, politikov ali mednarodnih organizacij. A v resnici se vse začne pri nas – pri tem, kaj beremo, kaj delimo, kako se izražamo in kako pomagamo drugim.
Pismenost je moč. In prav mladi smo tisti, ki lahko to moč uporabimo za ustvarjanje bolj odprtega, vključujočega in pravičnega sveta. Ne le tako, da pomagamo drugim brati in pisati, temveč tudi tako, da ustvarjamo vsebine, ki povezujejo, izobražujejo in navdihujejo.
Mednarodni dan pismenosti je priložnost, da ne ostanemo tiho. Naj bo to dan, ko se vprašamo, kako lahko mi prispevamo. In naj bo začetek nečesa, kar traja vse leto.

























