Pismenost

PISMENOST V DIGITALNI DOBI

Ko pomislimo na pismenost, si pogosto predstavljamo nekoga, ki ne zna brati ali pisati.

 

A v resnici pismenost pomeni veliko več. Danes, ko smo obkroženi z zasloni, aplikacijami, družbenimi omrežji in umetno inteligenco, pomeni pismenost tudi sposobnost razumevanja informacij, kritičnega razmišljanja in varnega gibanja po digitalnem svetu.

 

Mednarodni dan pismenosti, ki ga vsako leto obeležujemo 8. septembra, nas opozarja prav na to – da pismenost ostaja temeljna človekova pravica, ki pa še vedno ni dostopna vsem.

 

Mednarodni dan pismenosti

 

Leta 2025 – in še vedno milijoni brez osnovnega znanja

 

Statistika, ki jo objavlja UNESCO, ni ravno spodbudna. Po svetu je še vedno skoraj 740 milijonov odraslih, ki ne znajo brati ali pisati. Velika večina jih živi v podsaharski Afriki in južni Aziji, kjer so razmere za izobraževanje pogosto težke – zaradi revščine, vojn ali diskriminacije.

 

Zanimivo (in zaskrbljujoče) je tudi to, da več kot dve tretjini teh ljudi predstavljajo ženske. To pomeni, da pismenost ni samo vprašanje dostopa do šol, temveč tudi vprašanje družbenih neenakosti.

 

Res je, da se stvari izboljšujejo – med mladimi je danes globalno pismenih že več kot 90 odstotkov. A razlike so velike, in napredek je pogosto počasnejši, kot bi si želeli.

 

Tema letošnjega dne: Pismenost v digitalni dobi

 

UNESCO vsako leto izbere temo, ki še posebej izpostavi določen vidik pismenosti. Leto 2025 postavlja v ospredje nekaj, kar je mladim zelo blizu – digitalni svet. Tema se glasi »Spodbujanje pismenosti v digitalni dobi«.

 

Znati uporabljati telefon ali objaviti video še ne pomeni, da smo digitalno pismeni. Digitalna pismenost vključuje tudi razumevanje, kako delujejo algoritmi, kako prepoznamo lažne novice, kako skrbimo za svojo spletno zasebnost in kako uporabljamo tehnologijo na način, ki nas ne izčrpava, temveč bogati.

 

Današnja pismenost je torej kombinacija branja, razumevanja in uporabe informacij – tako na papirju kot na zaslonu.

 

Mednarodni dan pismenosti

 

Mladi imamo ključno vlogo

 

Morda se zdi, da je pismenost naloga učiteljev, politikov ali mednarodnih organizacij. A v resnici se vse začne pri nas – pri tem, kaj beremo, kaj delimo, kako se izražamo in kako pomagamo drugim.

 

Pismenost je moč. In prav mladi smo tisti, ki lahko to moč uporabimo za ustvarjanje bolj odprtega, vključujočega in pravičnega sveta. Ne le tako, da pomagamo drugim brati in pisati, temveč tudi tako, da ustvarjamo vsebine, ki povezujejo, izobražujejo in navdihujejo.

 

Mednarodni dan pismenosti je priložnost, da ne ostanemo tiho. Naj bo to dan, ko se vprašamo, kako lahko mi prispevamo. In naj bo začetek nečesa, kar traja vse leto.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Gimnazija Jurija Vege Idrija

Gimnazija Jurija Vege Idrija

Poklic se predstavi:

Scenski mojster

Scenski mojster

Smer se predstavi:

KAMNOSEK – SPI

KAMNOSEK – SPI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...