Danes je petek, 13., datum, ki ga že dolgo spremlja sloves nesrečnega dne.
Nekateri se mu poskušajo izogniti pri pomembnih odločitvah, drugi ga povezujejo s črnimi mačkami, razbitimi ogledali in drugimi vražami. Toda od kod izvira prepričanje, da naj bi prav ta dan prinašal nesrečo?
Zgodovina petka, 13., je precej manj jasna, kot bi pričakovali. Različne razlage segajo v mitologijo, versko izročilo in popularno kulturo, znanstveniki pa so raziskovali tudi, ali se na ta datum res zgodi več nesreč.
Zakaj prav petek in število 13?
V evropski tradiciji sta bila tako petek kot število 13 že dolgo povezana z nesrečo, vendar sprva ne nujno skupaj.
Ena najbolj znanih razlag izvira iz krščanskega izročila. Pri Jezusovi zadnji večerji je bilo navzočih 13 ljudi, Jezusovo križanje pa je po svetopisemskem izročilu potekalo v petek. Obe okoliščini sta pozneje postali del razlag, zakaj naj bi bila kombinacija petka in števila 13 nesrečna.
Število 13 naj bi imelo slab sloves tudi zato, ker sledi številu 12, ki ima v številnih kulturah poseben pomen. Poznamo 12 mesecev, 12 znamenj zodiaka in 12 ur na številčnici. Trinajstica tako simbolično preseže ustaljeni red.
Vendar zgodovinarji in raziskovalci ljudskega izročila opozarjajo, da ni mogoče zanesljivo določiti enega samega dogodka, iz katerega bi izviralo vraževerje o petku, 13.
Vraževerje je mlajše, kot si predstavljamo
Čeprav številne razlage izvor petka, 13., postavljajo v srednji vek ali celo antiko, so najstarejši doslej odkriti jasni pisni dokazi o povezavi tega datuma z nesrečo precej mlajši.
Raziskovalec ljudskega izročila Stephen Winick iz ameriške Kongresne knjižnice je našel omembe nesrečnega petka, 13., v francoskih besedilih iz prve polovice 19. stoletja. Do sredine stoletja je bilo takšno prepričanje v Franciji že razmeroma razširjeno.
Pozneje se je vraževerje uveljavilo tudi v Združenih državah Amerike. K njegovi prepoznavnosti je prispeval roman Friday, the Thirteenth, ki ga je leta 1907 izdal ameriški pisatelj Thomas W. Lawson.
Pogosto se omenja tudi povezava z aretacijami templjarjev, ki so se v Franciji začele v petek, 13. oktobra 1307. Toda zgodovinskih dokazov, da bi prav ta dogodek povzročil nastanek vraževerja, ni.
Ponekod je nesrečna sedemnajstica
Petek, 13., nima povsod enakega pomena. V Italiji na primer tradicionalno velja za nesrečno število 17, še posebej kadar pade na petek.
Eno od razlag tega vraževerja predstavlja zapis števila 17 z rimskimi številkami XVII. Če črke premešamo, dobimo VIXI, latinsko besedo, ki pomeni »živel sem«. Izraz se lahko razume kot namig na končano življenje, zato so ga začeli povezovati z nesrečo in smrtjo.
Število 13 pa ima v italijanski kulturi lahko celo pozitiven pomen. Povezano je med drugim z nekdanjo nogometno stavno igro Totocalcio, pri kateri je pravilna napoved rezultatov 13 tekem pomenila velik dobitek.
Kaj imamo za srečno ali nesrečno, je torej v veliki meri odvisno od kulturnega okolja in izročila.
Ali se na petek, 13., res zgodi več nesreč?
Čeprav ima datum slab sloves, znanstveni dokazi ne potrjujejo, da bi bil petek, 13., sam po sebi nevarnejši od drugih dni.
Raziskovalci Univerze v Torontu so analizirali podatke o več kot 250.000 nepričakovanih smrtih v kanadski provinci Ontario med letoma 2009 in 2023. Primerjali so pogostost smrti na petke, 13., s preostalimi dnevi in niso ugotovili povečanja tveganja.
To sicer ne pomeni, da se na petek, 13., ne more zgoditi nič slabega. Pomeni le, da ni dokazov, da bi bil za nesreče odgovoren sam datum.
Zanimivo je, da lahko vraževerje kljub temu vpliva na naše vedenje. Nekateri ljudje zaradi strahu pred nesrečnim dnevom odložijo potovanje ali sprejemanje pomembnih odločitev.
Zakaj si nesreče na ta dan bolje zapomnimo?
Psihologi vraževerje med drugim povezujejo z našo težnjo po iskanju vzorcev in povezav med dogodki.
Pri tem ima pomembno vlogo pojav, imenovan potrditvena pristranskost. Gre za nagnjenost k temu, da opazimo in si bolje zapomnimo informacije, ki potrjujejo naša obstoječa prepričanja.
Če se nam na petek, 13., zgodi nekaj neprijetnega, lahko dogodek pripišemo nesrečnemu datumu. Podobno neprijetnost na običajen torek pa hitro pozabimo.
Tako lahko prepričanje o nesrečnem dnevu vztraja tudi brez dejanskih dokazov. K njegovemu ohranjanju prispevajo še zgodbe, filmi in drugi kulturni vplivi, zaradi katerih petek, 13., ostaja posebej prepoznaven datum.
Letos imamo kar tri petke, 13.
Petek, 13., se v koledarju pojavi vsaj enkrat in največ trikrat na leto. Leta 2026 imamo kar tri takšne datume: 13. februar, 13. marec in 13. november.
Naslednje leto bo petek, 13., samo enkrat, in sicer avgusta.
Ne glede na to, koliko jih je v posameznem letu, petki, 13., ostajajo zanimiv primer, kako se lahko zgodovinska izročila, kulturne predstave in psihološki mehanizmi prepletajo v vraževerje, ki se ohranja skozi generacije.
