Medtem ko mi razmišljamo o potici, drugje prazniki izgledajo čisto drugače.

V Ukrajini pajki krasijo drevo kot simbol sreče, na Japonskem družine stojijo v vrstah za ocvrtega piščanca, Finci pa se pred božično mizo vsi skupaj grejejo v savni.

Ti običaji morda zvenijo nenavadno, a skrivajo stoletja tradicij in zanimivih zgodb. Poglejmo nekaj najzanimivejših!

Božično drevo, okrašeno s pajčevino (Ukrajina)

V Ukrajini nekatere družine na božično drevo poleg klasičnih okraskov obesijo tudi srebrne pajčevine in majhne figurice pajkov kot simbol sreče. Običaj izhaja iz ljudske zgodbe o revni vdovi, ki si ni mogla privoščiti okraskov, dokler pajek ni čez noč spletel pajčevine, ki so se na božično jutro zasvetile kot srebro.

Božični večer v KFC-ju (Japonska)

Na Japonskem božič ni verski praznik, zato se ni razvil kot družinsko praznovanje. V 70. letih je veriga KFC začela oglaševalsko kampanjo, ki je ocvrtega piščanca predstavila kot “božični obrok”. Ljudje so idejo sprejeli in danes številne družine, pari ali prijatelji božični večer preživijo tako, da naročijo ali prevzamejo poseben KFC-meni. Ker je povpraševanje veliko, naročila pogosto oddajo že več tednov prej.

Mačka, ki poje otroke brez novih oblačil (Islandija)

Islandska božična legenda govori o Jólakötturinn, ogromni mački, ki naj bi pojedla vsakogar, ki za božič ne dobi novih oblačil. Zgodba izvira iz časa, ko so morali ljudje do zime predelati volno, nova oblačila pa so bila znak, da je bilo delo opravljeno. Zaradi tega je še danes običajno, da Islandci za božič podarijo vsaj en kos oblačila, pogosto volnen pulover ali nogavice.

Čarovnice in skrite metle (Norveška)

V norveškem ljudskem verovanju je božični večer veljal za noč, ko se mešata svet živih in nadnaravnih bitij. Ljudje so verjeli, da čarovnice in zli duhovi potrebujejo metle za letenje, zato so jih na ta večer skrili ali zaklenili. Metle niso smele ostati pred hišo ali ob vratih, običaj pa je še vedno del božične tradicije.

Praznične rolade za srečo (Francija)

V Franciji je del božične večerje sladica bûche de Noël, torta v obliki lesenega polena. Oblika izhaja iz starega običaja, ko so družine na božični večer v kamin položile veliko poleno, ki je gorelo več dni in simboliziralo toplino doma. Ko so kamini izginili, se je običaj ohranil v obliki sladice, ki jo danes skoraj vsaka družina postreže po večerji.

Božični večer s svečami na grobovih (Estonija)

V Estoniji je božični večer tudi čas obiska pokopališč. Družine prižgejo sveče na grobovih in se za kratek čas ustavijo v tišini. Zaradi množice sveč so pokopališča na božični večer pogosto močno osvetljena.

Božična savna (Finska)

Na Finskem je obisk savne del vsakdana, božični večer pa ni prav nobena izjema. Družina se na božični večer skupaj odpravi v savno, običajno še pred večerjo. Šele po savni se začne božična večerja in preostanek praznovanja, zato velja savna za nekakšen uvod v praznik.

“Čarobno” rezanje jabolka (Češka)

Na Češkem je del božične večerje tudi rezanje jabolka. Jabolko prerežejo počez, običajno eden od starejših za mizo, in pogledajo sredico. Če se v njej pokaže zvezdasta oblika, to velja za dober znak za prihajajoče leto, križasta oblika pa za slabega. Nato jabolko razdelijo in pojedo.