Sleng je neformalna oblika jezika, ki ga večinoma uporabljajo mladi.
Jezik se ves čas spreminja. Nenehno se pojavljajo in razvijajo nove besede in besedne zveze. Besede in način izgovorjave, ki jih uporabljajo mladi (v pisni ali ustni obliki), se lahko razlikujejo od tistih, ki jih uporabljajo odrasli.
Velik vpliv na razvoj slenga ima popularna kultura, glasba, televizija, filmi in seveda internet. Nikoli prej ljudje s celega sveta še niso bili tako povezani kot danes. Sorazmerno z razvojem interneta se je razvil tudi internetni sleng, ki omogoča univerzalno komunikacijo in tvori poeenoten jezikovni sistem, ki ga lahko uporabljajo vsi (ne glede na lokacijo ali jezik, ki ga govorijo).
Popolnega seznama internetnega slenga ni mogoče sestaviti, saj se nove besede nenehno pojavljajo in izginjajo – tako kot drugi trendi v sodobni družbi – lahko pa vsaj poskusimo!
Krajšave
Ko raziskujemo izvor internetnega slenga, moramo upoštevati njegove komunikacijske predhodnike: televizijo, telefon in radio. Krajšava FYI (v védenje) se ja namreč pojavila že v sklopu radijskega predvajanja v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Ker je komunikacija preko interneta predstavljala določeno oviro za izražanje fizičnih čustev, so se sčasoma pojavile še druge krajšave.
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so v virtualnem svetu uporabniki začeli uporabljati besedne konstrukcije, kot so *nasmeh* ali *objem* ali *žalosten* in tako z njimi poskušali opisati neko čustveno dejanje ali gesto. Leta 1989 pa se je prvič pojavila krajšava LOL (krohotam se na glas) in od takrat so se razvile še mnoge druge.
V slovenščini:
- FSM – fajn se ‘mej;
- LP – lep pozdrav;
- MMG – mimogrede;
- NP – ni problema;
- RTM – rad/a te ‘mam;
- SMZ – se mi zdi.
V angleščini:
- AFAIK – kolikor vem (as far as I know);
- AFK – stran od tipkovnice (away from keyboard);
- ASAP – takoj, ko bo možno (as soon as possible);
- BRB – takoj bom nazaj (be right back);
- BTW – mimogrede (by the way);
- FTW – zmaga (for the win);
- FYI – v védenje (for your information);
- IMO – po mojem mnenju (in my opinion);
- IYD – samo v tvojih sanjah (in your dreams);
- LMAO – krohotam se (laughing my ass off);
- LMK – sporoči (let me know);
- LOL – krohotam se na glas (laughing out loud/lots of laughs);
- OMG – o moj bog (oh my god);
- ROFL – valjam se po tleh od smeha (rolling on the floor laughing);
- TBH – če sem iskren/a (to be honest);
- TNX – hvala (thanks);
- TYT – vzemi si čas (take your time);
- WTF – kaj za vraga (what the fuck?).
Emotikoni
Si vedel/a, da različne kulture že stoletja uporabljajo različne oblike piktogramov za pisno izražanje? Že stari Egipčani so na primer uporabljali hieroglife za zapisovanje svojih zgodb in zgodovine. Predhodniki sodobnih emotikonov so se v zelo enostavni obliki prvič pojavili v prvih spletnih klepetalnicah v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Ampak za oblikovnega očeta sodobnih emotikonov velja Shigetaka Kurita. Leta 1999 je namreč japonsko podjetje z njegovo pomočjo ustvarilo 176 emotikonov za mobilne telefone in pozivnike. Emotikoni so danes del vsakodnevnega sporazumevanja – vsak izmed njih ima celo čisto svoj praznik!
Katere izmed emotikonov pa ti najbolj pogosto uporabljaš?
???? vesel/a
???? valjam se po tleh od smeha
???? žalosten/žalostna
???? presenečen/a
???? pomežik
???? (za)ljubljen/a
???? poljub
???? objem
???? psst
???? razmišljam
???? slastno
???? zaspan/a
???? vroče
???? mrzlo
???? zmeden/a
???? zaskrbljen/a
???? jezen/jezna
