Poljubljanje ima v različnih kulturah in obdobjih zelo različen pomen.
Lahko je izraz bližine, navade, spoštovanja ali preprosto družbeni običaj.
Obenem pa gre za gesto, ki jo spremlja več zanimivih in manj znanih dejstev – od zgodovinskih do povsem vsakdanjih.
Poljub ni samo romantičen
Poljubljanje pogosto povezujemo z romantiko, a v resnici gre za precej zapleteno dogajanje. Ko se poljubimo, se v telesu sprožijo različni hormoni, mišice začnejo delovati usklajeno, možgani pa zelo hitro obdelujejo informacije. Poljub je zato hkrati fizičen, čustven in celo kemičen odziv.
Pri poljubu sodeluje presenetljivo veliko mišic
Pri običajnem poljubu sodeluje okoli 30 obraznih mišic. Najbolj aktivna je tista, ki kroži okoli ustnic in omogoča njihovo gibanje. Zaradi tega nekateri pravijo, da je poljubljanje mini telovadba za obraz, čeprav to seveda ni ravno nadomestek za šport.
Poljub sproži hormone dobrega počutja
Med poljubljanjem telo sprošča oksitocin, dopamin in serotonin – snovi, ki so povezane z občutkom ugodja, bližine in sreče. Prav zato se poljub pogosto povezuje z občutkom povezanosti in zaupanja. Hkrati pa se znižuje raven stresnega hormona kortizola.
Okus in vonj igrata večjo vlogo, kot si mislimo
Pri poljubu niso pomembne samo ustnice. Možgani zaznavajo vonj, okus in celo podzavestne kemične signale. Nekateri znanstveniki menijo, da ima poljub vlogo pri tem, kako zaznamo primernost partnerja, čeprav o tem običajno ne razmišljamo zavestno.
Poljub kot stresni ventil
Ker se med poljubljanjem zmanjšuje stres, lahko deluje tudi pomirjujoče. Ljudje se pogosto poljubijo ob slovesu ali ob snidenju, kar ni naključje – gre za hiter način vzpostavljanja bližine in občutka varnosti.
Poljubljanje ima celo svoj “praznik”
Mednarodni dan poljubljanja praznujemo 6. julija. Nastal je kot ideja, da bi ljudi spomnil, da poljub ni samo rutina, ampak izraz bližine in naklonjenosti.
Večina ljudi se pri poljubu nagne v desno
Raziskave kažejo, da se večina ljudi pri poljubljanju nagne z glavo v desno. Ta navada naj bi bila povezana z delovanjem možganov in ne zgolj z naključjem.
