Nevroplastičnost

NEVROPLASTIČNOST: KAKO SE NAŠI MOŽGANI SPREMINJAJO

Dolgo časa je v znanosti prevladovalo prepričanje, da se možgani po otroštvu bistveno ne spreminjajo več.

 

Danes vemo, da to ne drži.

 

Človeški možgani ostajajo prilagodljivi tudi v mladostništvu in odraslosti. To sposobnost imenujemo nevroplastičnost.

 

Nevroplastičnost pomeni, da se struktura in delovanje možganov spreminjata kot odziv na izkušnje, učenje in ponavljanje. Povezave med nevroni se krepijo, oslabijo ali preoblikujejo glede na to, kako pogosto jih uporabljamo.

 

Nevroplastičnost

 

Mladostništvo kot obdobje intenzivnih sprememb

 

Najstniška leta so z vidika razvoja možganov posebno obdobje. Del možganov, odgovoren za načrtovanje, samoregulacijo in dolgoročno odločanje (prefrontalna skorja), se razvija dlje kot področja, povezana z nagrajevanjem in čustvi. To pomeni, da so možgani mladostnikov hkrati zelo odzivni na dražljaje in izjemno prilagodljivi.

 

Ravno zaradi te prilagodljivosti ima ponavljanje pomembno vlogo. Nevrološke poti, ki se pogosto aktivirajo, postajajo učinkovitejše. To velja tako za učenje matematike ali jezika kot za vsakodnevne navade.

 

Učenje kot proces gradnje povezav

 

Vsakič, ko se posameznik uči nove snovi, ne gre le za shranjevanje informacij, temveč za krepitev povezav med nevroni. Sprva so te povezave šibkejše, zato je razumevanje počasnejše in napornejše. Z vztrajnim ponavljanjem pa postajajo poti hitrejše in stabilnejše.

 

To pojasnjuje, zakaj začetne težave pri določenem predmetu ne pomenijo trajne omejitve. Razlike med posamezniki pogosto odražajo različno stopnjo utrjenosti določenih povezav, ne pa nespremenljive sposobnosti.

 

Nevroplastičnost

 

Pozornost in vpliv okolja

 

Nevroplastičnost ne deluje le na področju šolskega znanja. Enako velja za pozornost in navade. Okolje, ki spodbuja hitro menjavanje dražljajev, krepi vzorce kratkotrajne osredotočenosti. Okolje, ki zahteva daljšo zbranost, postopoma utrjuje sposobnost vztrajanja.

 

Možgani se ne prilagajajo glede na to, ali je določen vzorec koristen ali škodljiv. Prilagajajo se glede na pogostost uporabe. Zato ima način preživljanja časa dolgoročne posledice za oblikovanje navad in kognitivnih sposobnosti.

 

Nevroplastičnost pomeni, da razvoj ni zaključen proces. Sposobnosti niso dokončno določene v otroštvu, temveč se oblikujejo skozi izkušnje. Hkrati pa ta prilagodljivost prinaša odgovornost: ponavljanje utrjuje tako koristne kot nekoristne vzorce.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana

Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana

Poklic se predstavi:

Predmetni učitelj za slovenski jezik

Predmetni učitelj za slovenski jezik

Smer se predstavi:

ZDRAVSTVENA NEGA – SSI

ZDRAVSTVENA NEGA – SSI

Novice iz uredništva:

KAKO PREPOZNATI PRITISK VRSTNIKOV IN SE NANJ ODZVATI?

KAKO PREPOZNATI PRITISK VRSTNIKOV IN SE NANJ ODZVATI?

Lažje je zavrniti nekaj, česar si ne želiš, če veš, da bo družba tvojo odločitev sprejela.   Če te skrbi, da bi sledil posmeh ali izključitev, je lahko precej težje vztrajati pri svojem.   Želja po pripadnosti je razumljiva, vendar ti zaradi nje ni treba...

KOLEDAR POKLICNE MATURE 2027

KOLEDAR POKLICNE MATURE 2027

Na maturi še ne veš, katera vprašanja te bodo čakala, lahko pa že izveš, kdaj boš nanje odgovarjal/a.   Koledar poklicne mature 2027 določa datume pisnih izpitov ter obdobji za ustne izpite in četrti predmet. Znano je tudi, do kdaj se moraš prijaviti in kdaj...

PET IZJEMNIH KNJIŽNIC Z RAZLIČNIH KONCEV SVETA

PET IZJEMNIH KNJIŽNIC Z RAZLIČNIH KONCEV SVETA

Nekatere knjižnice so znane po svojih dragocenih knjižnih zbirkah, druge pa obiskovalce privabljajo tudi zaradi izjemne arhitekture in nenavadnih posebnosti.   Med njimi najdemo razkošne zgodovinske dvorane, sodobne arhitekturne znamenitosti in celo knjižnico, v...